REZULTATI STRESNIH TESTOV SLOVENSKIH BANK IN KDO BO PLAČEVAL IZGUBE?

Celotna Slovenija nestrpno čaka rezultate stresnih testov slovenskih bank, ki naj bi bili znani 13. decembra, po zadnjih podatkih celo 1 dan prej. V medijih krožijo različna mnenja, na podlagi katerih si je težko ustvariti svoje mnenje. Vas zanima kje se lahko zgodijo odpisi našega premoženja?

Katere banke so vključene v stresne teste?

Poleg treh sistemsko najpomembnejših bank oziroma bančnih skupin, NLB, NKBM in Abanke, so na podlagi nekaterih meril v pregled vključene še Gorenjska banka, Banka Celje, Unicredit banka Slovenije, Hypo Alpe Adria Bank, Raiffeisen banka, Probanka in Factor banka – zadnji v skladu s postopkom nadzorovanega prenehanja poslovanja iz začetka septembra le v omejenem obsegu. Te banke predstavljajo približno 70 odstotkov slovenskega bančnega sistema.

Banka Slovenije (foto: Leon Vidic/DELO)

Kaj se na bankah preverja?

Stresni testi "bottom up" vključujejo tri bistvene elemente presoje, in sicer oceno sposobnosti banke za pokrivanje njenih izgub, oceno izgub banke iz naslova donosnih in nedonosnih terjatev ter oceno kako se banka odziva po osnovnem in neugodnem scenariju, ki so v prihodnosti možni.

Kakšna bo bančna luknja?

Po mnenju ekonomista Jožeta P. Damijana naj bi decembersko razkritje stresnih testov pokazalo obseg slabih kreditov v vrednosti 7,8 mrd evrov. Ob tem poudarja, da so banke 4,6 mrd evrov oz. 60% te vrednosti že dale na stran oz. že oblikovale slabitve. Skupen obseg dokapitalizacije bank naj bi iz tega naslova znašal med 2,2 in 3 milijardami evrov.

Se lahko zgodi Ciper?

Politiki poudarjajo, da primerjava Slovenije in Cipra ni na mestu in da se kaj takega (14 dnevno zaprtje bank, dvigovanje omejenih vsot na bankomatih) pri nas ne more zgoditi, a obenem iz Evrope slišimo izjave, da bo prav ciprski reševanje bančnega sistema model za reševanje bank v prihodnje (povezava na članek).

Tovrstne informacije je seveda vedno dobro jemati z določeno mero rezerve, a vendar so nam vseeno znak, da se v določenih negativnih razpletih seveda lahko zgodijo. Nihče nam ne more zagotoviti, da se kaj takega nam ne more primeriti.

Bančni rop po ciprsko

 

Drastične spremembe v reševanju bank v Evropi (BAIL-IN ali BAIL-OUT) v prihodnje

V Evropi se je v preteklosti banke reševalo s pristopom BAIL-OUT (Grčija), sedaj ga bo nadomestil pristop BAIL-IN (Ciper). Kakšne so razlike med njima?

BAIL-OUT: Reševanje bank s strani držav in vlad oz. z davkoplačevalskih denarjem

BAIL-IN: Banke bodo reševali najprej delničarji (lastniki delnic), nato upniki (lastniki delnic), šele nato, lahko pride državna pomoč (davkoplačevalci) ali pomoč od zunaj. To pomeni, da bodo poleg delničarjev, trpeli izgube tudi lastniki bančnih obveznic. Kaj pa davkoplačevalci, mi?

Marsikdo bo rekel, da ne kupuje bančnih obveznic in ga zato iz tega vidika ne skrbi. Ste vedeli, da približno pol milijona Slovencev varčuje za varno starost v pokojninskih skladih in v zavarovanjih, ki imajo v svojem portfelju izjemno velike deleže obveznic. Kako bodo pokojninske družbe še lahko zagotavljale trenutne  zajamčene donose (2,1% letnega donosa), če pride do odpisa dolgov in od čigavega denarja bodo pokrivale izgubo?

Dejstvo je, da čim večji bo odpis dolga, tem manj bodo sanacijo bank dolžni dokapitalizirati davkoplačevalci. Vendar ali niso davkoplačevalci tudi vlagatelji v pokojninsko-varčevalne sheme in zavarovanci klasičnih življenjskih zavarovanj, katerim zavarovalnice za premije kupujejo tudi obveznice, ki so v teh portfeljih zakonsko določene?

Kje so nevarnosti?

V primeru, da banka pride v težave, NI dobro biti:

• delničar banke, saj to pomeni, da lahko vrednosti delnice drastično pade oz. v primeru propada banke pade na vrednost 0. 

• upnik banke, ki je izdala obveznico, saj vi kot upnik oz. lastnik obveznice "upate", da vam bo banka povrnila denar z obrestmi ob izteku ročnosti obveznice. 

• varčevalec v pokojninskih shemah in zavarovanec v klasičnih življenjskih zavarovanjih, saj ti ponudniki že v tem času težko zagotavljajo zajamčene donose, kaj bo šele v primeru, da pride do odpisov izgub.

• lastnik depozitov na posamezni banki, saj lahko ravno ta banka zaide v težave.

Nevarnost bančnim depozitom lahko predstavlja pobuda iz Mednarodnega denarnega sklada, kjer so predlagali "vseevropski" davek na bančne depozite v višini 10%, ne glede na višino depozitov na bankah      (povezava-članek). Največjo nevarnost zaradi preteklih slovenskih bančnih "grehov" pa vidim v zamajanju zaupanja v slovenske banke in njihovo delovanje. V tem trenutku so slab "posojevalec" denarja oz. kreditov, hitro pa se jim lahko zgodi, da bodo ljudje dodatno nezaupanje "nagradili" z dvigi denarja iz bank in ga dali v varnejše naložbe ter kjer za svoje varčevanje ne bodo "kaznovani" s strani države in domačih bank.

Pretekli dogodki so pokazali, da "slepo" 100% zaupanje državi všečnih naložb ni optimalna izbira, saj so pravzaprav te naložbe vselej najbolj na "udaru". S tem mislim, da država najraje vzame tam, kjer ima največ od tega!

Kako se lahko zaščitite pred težavami bank?

Pred težavami se boste najbolje zaščitili s tem, da boste najprej preverili, kaj v svojem porfelju sploh imate. Večkrat ljudje šele pri premoženjskem svetovanju s pomočjo premoženjskega svetovalca ugotovijo, da "nevede" kupujejo naložbe, ki jih sploh ne poznajo. Dobro je čimprej spoznati katere naložbe so za vas sploh primerne ter spoznati alternative bančnim delnicam, depozitom in obveznicam, ki so po mojem mnenju v tem trenutku pri nas med najbolj tveganimi naložbami. 

Prirporočam vam, da budno spremljate dogodke, ki bodo sledili po razkritju stresnih testov in pravočasno ukrepate. V zvezi z dodatnimi informacijami in morebitnimi vprašanji pa sem vam na voljo.

Lep pozdrav

Peter Herman, l.r.

Kako bodo mediji, država in politika vplivala na vaše družinsko premoženje?

Verjamemo vse, kar napišejo mediji in povedo politiki? Poglejte si praktične primere zapisanih člankov, povedanih argumentov o preteklih dogodkih. Marsikaj se boste od njih tudi naučili. Ob tem ne pozabite: vi ste tisti, ki odloča, ki verjame in ki prevzema odgovornost za svoja dejanja.

Denar, ki smo ga v preteklosti privarčevali oz. ga trenutno varčujemo, je podvržen raznim negativnim vplivom o katerih sem govoril že v preteklih zapisih mojega finančnega bloga. Tokrat bi rad izpostavil vplive, ki ste jim podvrženi tako rekoč vsako sekundo svojega življenja:

• Mediji: bombardirajo nas z raznimi oglasnimi sporočili, informacijami na vsakem koraku. Internet, televizija, radio jumbo plakati, razna druga prodajna sredstva in sporočila. Imajo izjemno velik vpliv na vaše vsakodnevna navade in odločitve.
• Država, politika ter predstavniki ljudstva: odločajo o pomembnih in manj pomembnih zadevah, ter so predstavniki ljudstva, katerih odločitve bi nam morale delati življenje lažje in boljše. Sporočajo nam sporočila, ki nam jih morajo oz. želijo. Tudi oni imajo izjemno velik vpliv na naša življenja, odločitve.

Področje financ in manipulacija

A človek, se marsikdaj vpraša ali je vse res, ali se z nami manipulira, ali se resničnost informacij zamegljuje in predstavlja v drugi luči? To nam je pokazala zgodovina, slej ko prej pa nam jo bo pokazala tudi prihodnost. (Ne)resničnost informacij in njihova manipulacija je posebej vidna na področju financ, skupno pa jim je tudi, da odgovornosti za nepopolnost in napačne informacije ne prevzame nihče. V tem pogledu smo si vedno sami krivi ali bomo upoštevali nasvete in besede ekonomistov, politikov. Odgovornost tako prevzamemo sami, to pa ima lahko posebej na finančnem področju zelo pozitivne ali negativne vplive. 

Katere vplive imate najraje vi?

Če si osebno želite ugodnih vplivov zase in svojo družino, potem vam predlagam samo 3 stvari

• Finančno se pravočasno informirajte;
• Ne nasedajte oz. ne verjemite medijem za vsako ceno;
• Verjemite sami sebi in se sami odločajte po svoji vesti.

Poglejte si nekaj primerov:

 Primer 1:

"Slovenija ne bo čutila hipotekarne krize"-Mar res?

Vir: www.dnenik.si

Zgornji članek iz 15. 9. 2007 ni bil napisan samo na omenjeni spletni strani, ampak so to informacijo povzemali tako rekoč vsi naši mediji. Večina ljudi je seveda to verjela, a kaj ko se je spremenila v napačno.

Primer 2:

"Ne kupujte zlata, ker prinaša stroške kot neobdelana njiva"- Mar res?

Tudi o temi zlata je v enem izmed slovenskih časnikov v letu 2007 pisalo: «Ne opecite se z nakupom zlata«!

www.finance.si

 Nadaljevali so s tem, da boste z zlatom imeli same stroške, saj je kot neobdelana njiva, zaključili pa s trditvijo, da mogoče obstajajo določeni razlogi za kaj bi se vam nakup izplačal, a o njih raje ne razmišljajte. Cena zlata za 31,10g zlata (unča) je v takratnem času bila vredna okoli 900 dolarjev, danes (6.9. 2012) pa je vredna že 1701,80 dolarjev. Bi omenjeni članek in tema takrat tudi vas odvrnila od nakupa? Škoda za tiste, ki niso verjeli sebi!

Primer 3:

Peter Schiff, ekonomist, finančni komentator ter velik poznavalec razmer na trgu je leta 2006 pravilno napovedoval in svaril pred hipotekarno krizo in padcem nepremičnin v ZDA, a kaj, ko so se medijski komentatorji, novinarji, nepremičninski agenti in ekonomisti  iz njega dobesedno »brili norca«.    

Kdo je imel pravilne argumente in kdo se je motil? Poglejte si v tem izjemno zanimivem videu:

Primer 4: 

Peter Schiff v tem trenutku še vedno napoveduje dobre čase za zlato in posebej v srebro, a kljub temu se komentatorji znova smejijo njegovim napovedim in predlogom. Kaj bomo na te diskusije gledali čez 5 let?

Ali so bančne vloge res 100% varne?

Glede na trenutna medijska sporočila se pri nas ustvarja mnenje, da Slovenija ni problematična država in da naše banke ne bodo potrebovale mednarodne denarne pomoči. Kljub temu, da imata samo naši 2 največji banki za skoraj 3 milijarde slabih posojil (vir: www.delo.si  ), se pri nas še vedno ustvarja mnenje, da s tem ni nič narobe in da se bo sigurno našla rešitev. Verjamem, da bomo do rešitve morali priti, ampak ali na naš račun?

So naše banke kljub vsem tem informacijam še vedno 100% varne? Po mnenju države že, kaj pa po vašem mnenju?A lahko država, ki ima prihodkov iz davkov okoli 8 milijard evrov, 100% jamči za vaše bančne depozite (vloge), ki pa jih je na bankah prek 16 milijard evrov? Večina Slovencev misli da ja, saj so raziskave pokazale, da jih kar 71% ne razmišlja o dvigu denarja iz bank. Po podatkih Banke Slovenije imamo Slovenci 41 milijard evrov prihrankov, od tega pa banki zaupamo kar 38% teh sredstev. Vendar, ali se ob tem skriva celoten problem?

Izjemno ugledni ekonomisti pričakujejo »največjo bančno krizo« v zgodovini, a nihče ne ve, kaj se bo v prihodnjih letih v resnici zgodilo. Dejstvo je, da so se takšne stvari in situacije že dogajale, a ne ob tako razvitih medijih in hitrih prenosih naših sporočil. Ne smemo zmotno misliti, da po rešitvi določenega problema ne bodo prišli novi, še večji problemi, ob tem pa se ne morem znebiti negativnega občutka in scenarija, ki ga delim z mnogimi neodvisnimi ekonomisti in analitiki. 

Predpostavimo, da rešimo problem naših bank in varnosti naših bančnih vlog, da dokapitaliziramo banke oz. jih rešimo z evropskim denarjem. To lahko za marsikoga pomeni končno olajšanje ter obenem misel: »Saj sem vedel, da se bo vse skupaj rešilo in da moje premoženje na banki ni bilo nikoli ogroženo. Kako, da sem to sploh lahko dvomil?« A prehitro olajšanje se hitro lahko sprevrže, v šok, saj lahko za določenim problemom res pride še večji. V mislih imam inflacijo. Zakaj se je pri nas šele zdaj začelo govoriti o inflaciji? Dejstvo je, da realna inflacija že v preteklosti (pred krizo) bila vsaj 2x večja od statistične (državne). Zdaj, ko se v medijih o tem končno le govori, pa se njun razkorak že drastično širi. Ob tem bi se zopet rad navezal na banke in bančne vloge skoraj 40% Slovencev. Vidite problem? Fiskne obrestne mere, naraščajoča inflacija, vse manjša kupna moč denarja, deleži Slovencev v denarnih enotah in depozitih pa se večajo, ker ga pojmujejo kot varno obliko varčevanja.

Poglejte si primer varčevanja 2.000 eur na banki po 3% obrestni meri na dobo 10 let, če pri tem upoštevamo inflacijo:

BANKA
Znesek	2.000 eur
Obrestna mera	3%
Doba varčevanja	10 let
Nominalni privarčevani znesek	2.687,83 eur
Realna vrednost privarčevanega zneska v primeru inflacije:	1.478,30 Eur
Inflacija 4%

Depozit na banki v vrednosti 2.000 eur vam bo na 3% obrestni meri dodatno navrgel 687,83 eur. Nominalno bomo nagrajeni in marsikdo bi se že veselil. Pred vzklikom veselja je dobro poznati inflacijo (poglejte koliko manj vam ostane v denarnici v primerjavi z lanskim letom), ob tem preveriti ocene analitikov o prihodnji inflaciji, a ob tem jasno ločiti med državno-statistično inflacijo in vašo-realno inflacijo. Ob trenutni inflaciji bi na banki v 10 letih realno izgubili kar 45% premoženja. Čeprav boste pred sabo še vedno videli znesek 2.687,83 eur, bo ta realno pomenil le še 1.487,30 eur. Upoštevajte, da o 4% realni inflaciji ne govorimo več-poglejte podražitve nafte, kruha, mesa... 

Biti v čredi ovac, ali biti svoj pastir?

Osebno v medijih pogrešam informacije, kako praktično zaščititi svoje premoženje pred temi slabimi vplivi in se na prihodnje obdobje pripraviti, a kaj ko politične"zdrahe" in pogovori zasedajo prva mesta. Žal še vedno drži rek:

 "Ovce so zato, da se jih striže".

Ne želim si, da ste med njimi tudi vi!

Peter Herman, l.r.