petek, 25. januar 2013

Ne pozabite: bliža se rok za napoved bančnih obresti, napoved kapitalskih dobičkov in izvedenih finančnih instrumentov

V začetku leta je vedno potrebno imeti v mislih tudi naše obveznosti do davkarije, če smo imeli denar tam, kjer smo zabeležili določene denarne donose. Poglejte, na katere datume morate biti ta hip pozorni, kakšne so vaše obdavčitve dobičkov in na kaj morate biti pozorni pri davčni napovedi.

 

 

1. BANČNE VLOGE IN DEPOZITI

Napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah v skladu s predpisi v Sloveniji, ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, mora davčni zavezanec rezident za leto 2012 vložiti do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto pri pristojnem davčnem uradu. Napovedi ni treba vložiti davčnemu zavezancu rezidentu, čigar skupni znesek obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji, ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, dosežen v davčnem letu, ne presega zneska določenega z zakonom, ki ureja dohodnino. Znesek za leto 2012 znaša 1.000,00 EUR.

Vlogo oz. napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah ustanovljenih v Sloveniji in drugih državah članicah EU si prenesite tukaj.

www.ehow.com



2. VREDNOSTNI PAPIRJI in INVESTICIJSKI KUPONI

Davčni zavezanec rezident, ki je v letu 2012 odsvojil vrednostne papirje in druge deleže ter investicijske kupone, mora vložiti napoved za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov najpozneje do 28. februarja 2013 pri davčnem organu. Napoved se mora vložiti v elektronski obliki preko sistema e-Davki, če je zavezanec v preteklem letu opravil več kot deset obdavčljivih odsvojitev tovrstnega kapitala. Zavezanci, ki so opravili do deset obdavčljivih odsvojitev tovrstnega kapitala, pa lahko napoved oddajo na obrazcu v papirnati obliki ali preko sistema e-davki.  

Višina davčne stopnje je odvisna od trajanja imetništva vrednostnega papirja:
  • 25 % v prvih petih letih varčevanja (velja od 1. 1. 2013),
  • 15 % po petih do desetih letih varčevanja,
  • 10 % po desetih do petnajstih letih varčevanja,
  • 5 % po petnajstih do dvajsetih letih varčevanja,
  • 0 % po dvajsetih letih varčevanja.

Napoved za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov najdete tukaj



3. IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI

Napoved za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov za leto 2012 vloži davčni zavezanec rezident, ki je v letu 2012 odsvojil izvedeni finančni instrument, pridobljen na dan 15. 7. 2008 ali po njem. Zavezanec v napoved ne vpisuje podatkov o odsvojitvi izvedenega finančnega instrumenta, ki ga je pridobil pred 15. 7. 2008.

Davčni zavezanec mora napoved za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov za leto 2012 vložiti do 28. februarja  2013 pri pristojnem davčnem uradu, pri katerem je zavezanec za davek vpisan v davčni register. Napoved se mora vložiti v elektronski obliki preko sistema e-davki, če je zavezanec v preteklem letu opravil več kot deset obdavčljivih odsvojitev izvedenih finančnih instrumentov. Zavezanci, ki so opravili do deset obdavčljivih odsvojitev, pa lahko napoved  oddajo na obrazcu v papirnati obliki ali preko sistema e-davki.


Napoved za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov najdete tukaj.

 

Kje in kako vložiti napoved?


Davčni zavezanec mora napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite, dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov ter izvedenih finančnih instrumentov vložiti pri davčnem uradu. Zavezanec lahko napoved vloži tudi v elektronski obliki prek sistema eDavki na spletni naslov http://edavki.durs.si.

Zavezanci morajo napoved vložiti v elektronski obliki preko sistema eDavki, če so v preteklem letu opravili več kot deset obdavčljivih odsvojitev tovrstnega kapitala. Zavezanci, ki so opravili do deset obdavčljivih odsvojitev tovrstnega kapitala, pa lahko napoved oddajo na obrazcu v papirnati obliki ali preko sistema eDavki.



Kdaj mora zavezanec vložiti napoved?


Napoved za zgoraj omenjene odmere dohodnine mora davčni zavezanec vložiti do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto, razen davčnega zavezanca, ki je nerezident. Nerezident mora vložiti napoved v petnajstih dneh od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, razen kadar napove vse odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov v preteklem letu. V tem primeru lahko nerezident vloži napoved do 28. februarja za preteklo leto


Vir: Davčna uprava Republike Slovenije


P.S: V kolikor potrebujete pomoč pri izpolnjevanju vlog, lahko obrazce in preostale dokumente prinesete v katero od pisarn v času mojih uradnih ur. Pomagal vam bom, da bodo napovedi pravilno in pravočasno izpolnjene.



Peter Herman
 

sreda, 9. januar 2013

Uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane za leto 2012

Tudi letos morate vsi, ki niste vzdrževanih družinskih članov uveljavljali pri svoji dohodnini čez leto, oddati vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane. Vloga se nanaša na leto 2012 in jo vložijo le zavezanci, ki med letom pri izračunu akontacije dohodnine (od dohodka iz delovnega razmerja, pokojnine ali drugega dohodka) niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane in zavezanci, ki želijo te podatke spremeniti.


Do kdaj je potrebno oddati vlogo?

Vloge morate oddati najkasneje do 5. 2. 2013.  Če je vloga poslana priporočeno po pošti, se za dan vložitve vloge šteje dan oddaje na pošto, če pa je vloga poslana z navadno pošto, mora k davčni upravi prispeti najpozneje do 5. 2. 2013. 

Kje dobiti vlogo za uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane?

Vlogo za vzdrževane družinske člane dobite na naslednji povezavi: VLOGA za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2012



Kdo so vzdrževani družinski člani?


Otrok: lastni otrok, posvojenec, pastorek oz. otrok zunajzakonskega partnerja; vnuk, če ima zavezanec pravico do posebne olajšave za enega od njegovih staršev ali če vnuk nima staršev ali če zavezanec skrbi zanj na podlagi sodbe sodišča; druga oseba (sestra ali brat), če zavezanec zanjo skrbi na podlagi sodbe sodišča.

Zakonec ali zunajzakonski partner (ki živi z zavezancem najmanj eno leto v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih izenačena z zakonsko zvezo), ki ni zaposlen in ne opravlja dejavnosti, nima lastnih sredstev za preživljanje oz. so ta manjša od olajšave za vzdrževanega družinskega člana (sorodstveno razmerje C).

Razvezani zakonec, za katerega zavezanec plačuje preživnino po sodbi oz. dogovoru, sklenjenem po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (sorodstveno razmerje C).

Starši oz. posvojitelji, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje oz. so ta manjša od olajšave za vzdrževanega družinskega člana in živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu ali so v institucionalnem varstvu v socialnovarstvenem zavodu in zavezanec krije stroške teh storitev (sorodstveno razmerje D).

Tast ali tašča oz. posvojitelji zakonca, če zakonec ni zavezanec za dohodnino in če nimajo lastnih sredstev za preživljanje oz. so ta manjša od olajšave za vzdrževanega družinskega člana in živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu ali so v institucionalnem varstvu v socialnovarstvenem zavodu in zavezanec krije stroške teh storitev (sorodstveno razmerje D).

Član kmečkega gospodinjstva, če sodeluje pri doseganju dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in nima lastnih sredstev za preživljanje oz. so ta manjša od posebne olajšave (sorodstveno razmerje E). Olajšavo lahko uveljavlja le zavezanec, katerega pretežni del dohodka je iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.


V kolikor potrebujete še kakšne dodatne informacije v zvezi s tem, pa si več o tem lahko preberete na tej povezavi Brošura-dohodnina 2012 in si izberete področje 9. Davčne olajšave.


Povzeto iz strani Dursa.


Lep pozdrav

Peter Herman



sobota, 29. december 2012

Najugodnejši nakup naložbenega zlata in srebra- kje ga kupiti, kdaj ga kupiti, kako ga kupiti?

Izbira pravih naložb za nas osebno se nam zdi vselej najtežja odločitev, saj z njimi vedno želimo doseči maksimalno pozitivne učinke (donose). Hočemo kupiti oz. investirati po najnižji ceni, prodati pa po najvišji. Ob tem pozabljamo, da bo naše zadovoljstvo z  naložbo odvisno tudi od drugih dejavnikov, ki so prav tako zelo pomembni. Tokrat vam bom zaupal nekaj pomembnih informacij, ki se tičejo investicij v naložbeno zlato in srebro.

Zakaj naložbe v srebro in zlato?

Glede na to, da sem o razlogih, da je v porfelju poleg ostalih naložb dobro imeti tudi delež v zlatu in srebru veliko govoril že v prejšnjih zapisih, teh razlogov ne bi še enkrat izpostavljal. Eden izmed najpomembnejših razlogov je ta, da sta bila v preteklosti vedno denar in sta se vedno ohranila kot odlična ohranjevalca vrednosti. Žal za današnje valute tega ne moremo več trditi.

Stroški nakup zlata in srebra-kako jih zmanjšati?

Pri vseh naložbah prihaja do stroškov, ki jih "plača" tisti, ki določeno naložbo želi imeti. Tudi pri naložbenem zlatu in srebru je tako. Od zlate ali srebrne "kepe" iz rudnika, preko proizvodnje (odlivanja in kovanja) palic v kovnici, do transporta in zavarovanja palic na poti ter do pooblaščenega trgovca plemenitih kovin, je pač pot po kateri prihaja do stroškov, ki jih razumljivo plača tudi kupec. Stroški se ponavadi gibljejo od 3% naprej, zgornji stroški pa se lahko pri določenih prodajalcih gibljejo tudi več kot 40%.  Ob tem je dobro da veste, da je strošek v veliki meri odvisen od same velikosti palice: manjše enote, več dela s palicami, posledično višji stroški proizvodnje. Pri fizičnem srebru je pri tem prav tako dobro upoštevati 20% DDV. 

V praksi vas npr. nakup 1000g zlata po trenutnih cenah lahko stane dražje za več kot 12.000 eur, če niste pozorni kakšno velikost palic nakupujete oz. če vas na to nekdo ne opozori. Kako boste vi vedeli kakšen strošek je za vas še primeren oz. kakšne stroške pri nakupih plačujete?
Vsak si želi pozitivnih  donosov, a ob visokih stroških lahko le-ti hitro zbledijo.


Kje kupiti zlato in srebro-na uradnem ali "črnem trgu"?

Obstajata uradni trg in "črni trg", prav slednji pa se je v zadnjem času zelo "razbohotil". Zanimivo je, da se ljudje spuščajo v takšne rizike in kupujejo zlato in srebro tudi za visoke vsote od ljudi, ki jih ne poznajo, brez prejetih uradnih računov in palice sumljivega izvora. Zlatih in srebrnih palic ne gre metati v isti koš kot kruh, meso, mleko... Včasih človek dobi občutek, da si ljudje vzamejo veliko več časa, kje bodo kupili živila, oblačila kot pa to, na kakšen način bodo naložili težko prislužen denar-po možnosti tudi v zlato ali srebro. Tem ljudem se bržkone lahko zgodi, da njihov nakup ne bo upravičil njihovih realnih pričakovanj, saj bodo pri tem lahko spregledali določene pomembnosti.

Uradni nakup zlatih in srebrnih palic pomeni, da boste prejeli uradni račun prodajalca plemenitih kovin, ki ima za to uradno dovoljenje, njihove palice pa dodatno pregleduje Urad za meroslovje RS. Ob tem, da imate palice s statusom "good delivery" to za vas pomeni najvišjo stopnjo varnosti in istovetnosti zlatih in srebrnih palic.


Ali obstaja najugodnejši čas za nakup zlata in srebra?

V smislu iskanja najugodnejše cene oz. trkanja po glavi, zakaj niste v naložbo šli že pred 5-imi leti, je nesmiselno razmišljati. Pravo vprašanje za vas je, kako dolgo želite imeti naložbo in kaj od nje pričakujete. Če je nekdo npr. kupil zlato 5 let pred vami in jo nato zaradi svojih potreb tudi prodal pred vami, bo mogoče zamudil parabolično rast zlata in srebra, vi pa jo boste v primerjavi z njim lahko izkoristili, če boste v primerjavi z njim imeli več časa. Prav zato je zlato in srebro kot naložbo dobro razumeti vsaj kot srednjeročno investicijo.


10 year gold price performance


10 year silver price performance

Kdaj in kje boste prodali vaše zlato in srebro?

To vprašanje bi si moral zastaviti vsak, ki je zlato in srebro kupoval iz vidika investicije in pričakovanih prihodnjih donosov. Tu predvsem mislim na občutek in zavedanje ljudi, kaj srebro in zlato kot realni vrednosti pomenita v svetovnem merilu, v kakšnih časih se ljudje, centralne banke in različni skladi zatekajo k njima ter kaj sta nam povedala v zgodovini in predhodnih letih. Prišel bo čas, ko bo iz naložbenega vidika dobro odprodati tudi večje deleže plemenitih kovin, a kaj, ko nismo še niti na polovici njunega trenda in komaj sedaj prehajamo do glavnih silnic in razlogov zakaj je dobro del denarja zaščititi v "večnem"denarju.

Glede "lokacije" prodaje vaših zlatih in srebrnih palic se morate zavedati, da se bo nekoč situacija obrnila in bo več odprodaj kot nakupov. Velike probleme bodo pri tem imeli tisti, ki so "podcenjujoče" kupovali palice brez uradnih računov, pri kovnicah, katerih naložbene palice zlata in srebra niso niso ocenjene kot "good delivery". Čas definitivno ne bo njhov zaveznik.


Boste verjeli medijem finančnim institucijam in večno "pametnejšim" sosedom, znancem ali sebi?

Dejstvo je, da ste, v kolikor imate oz. boste zaščitili premoženje s plemenitimi kovinami, nekaj posebnega.  Zavedajte se, da z lastništvom zlata in srebra ne delate usluge bankam (vaš denar želijo na depozitih), upravljalcem skladov (vaš denar raje aktivno upravljajo), državi (vaš denar želi v delnicah državnih podjetij, bank, zavarovalnic), ampak zgolj sebi, svoji družini in svojemu denarju. Razlogov proti tem naložbam bo vedno dovolj iz različnih strani in medijev, a za vas je dovolj, da imate samo 1 trden in tehten razlog zakaj med ostale naložbe uvrstiti surovine oz. plemenite kovine. Prebiranje člankov slovenskih medijev, ki so že pred leti namesto vas iskali razloge zakaj ne imeti npr. zlata, so lahko danes v poduk vsem tistim, ki o tem razmišljajo ter posebej tistim, ki so jih drugi odvrnili od nakupa in niso verjeli samemu sebi. Eden izmed zanimivejših člankov iz leta 2009 si lahko ogledate na tej povezavi. (www.finance.si). Verjamem, da je prav ta članek mnoge ljudi odvrnil od investicije v zlato, medtem pa je cena zlata poskočila za več kot 100%,  je evro kot valuta v primerjavi z zlatom izgubil takšno vrednost. Tudi v prihodnje lahko pričakujete vedno več člankov na to temo, slednji so posebej pogosti, ko cena pri zlatu in srebru kratkoročno zaniha tudi navzdol. V kolikor boste imeli dovolj informacij in razumeli indikatorje za vzpon cen (posebej plemenitih kovin), potem vas kratkoročna nihanja navzdol ne bodo zmedla, ampak boste v njej videli priložnost, da pridete do teh naložb še po nižji ceni. Naj vas kratkoročna nihanja navzdol ne zavedejo in odvrnejo od teh naložb, prinesle vam bodo koristi, ki se jih v tem trenutku še sploh ne zavedamo!



Neodvisni finančni svetovalec vam lahko nakup srebra in zlata tudi odsvetuje

Zgoraj omenjam samo delček informacij, ki bi jih vi kot "iskalci" dobrih in koristnih nasvetov morali vedeti. Da bi lahko priložnosti na surovinskih področjih maksimalno izkoristili in bi bile naložbe tudi vam in vašim ciljem prilagojeni, vam resnično priporočam, da se tudi sami osebno vedno prej posvetujete z neodvisnimi premoženjskimi svetovalci z strokovnimi licencami, ki so vredni vašega zaupanja in to področje dobro poznajo. Od takšnih svetovalcev se lahko tudi pričakuje, da v določenih primerih in situacijah tovrstne naložbe komu tudi odsvetujejo. Želim vam, da tudi sami pravočasno ugotovite ali so za vašo situacijo tovrstne naložbe primerne in v kakšni meri.

V kolikor potrebujete konkretne naložbene nasvete za Vašo situacijo, pa lahko izberete enega izmed mojih kontaktov.



Peter Herman, l.r.


nedelja, 23. december 2012

Vesele božične praznike in srečno novo leto 2013

Vsem bralcem mojega finančnega bloga, ki me podpirate pri mojem delu in svetovanju ter strankam, ki zaupajo in z mano delijo svoje finančne izzive, želim vesele božične praznike in vse najlepše v letu 2013.

Peter Herman




torek, 13. november 2012

"Ne kupujte zlata, saj lahko realno ohranite vaše premoženje!"

Tokrat začenjam z nekolikom provokativnim naslovom, ki pa je za ta čas popolnoma smiseln. Pravzaprav je njegova sporočilnost odvisna od tega kdo je izjavo izrekel in s kakšnim namenom vas želi od tega odvrniti. Tokrat imam v mislih države in tistih, ki imajo največje gospodarske in politične vplive na nas.

Ste kdaj razmišljali zakaj vam osebno država ni nikoli priporočala nakupa zlata kot zaščito vašega premoženja, po drugi strani pa vse svetovne države svoje nacionalne valute ščitijo z rezervami v palicah zlata? Zakaj se posebej v času največje finančne krize, ki je povzročila enormno povečanje državnih dolgov in se bodo le-ti skušali razvrednotiti z visoko inflacijo, vam preko medijev ne priporoča posedovanje realnih vrednosti (košček zemlje, zlata, srebra,...), ki bi dele vašega premoženja vsaj realno ohranjale?

Kitajska priporoča nakup zlata, Evropa in ZDA pa ne. Zakaj?
Kot kaže živimo v napačnem delu sveta!  To pa je nekaj samoumevnega npr. na Kitajskem, kjer je še nedavno bilo posedovanje fizičnega zlata prepovedano, sedaj pa fizični nakup zlata propagira celo Kitajska centralna banka, ki pravi Kitajcem, da je samo zlato še varno (www.goldreporter.de). Po drugi strani države zahodnega sveta, ki se utapljajo v dolgovih, ravnajo ravno nasprotno. Kot pametne in dobre poteze, se propagirajo zadolževanje in življenje na kreditih, z denarjem, ki ga še sploh nismo ustvarili. Pa mi povejte. S kom je lažje manipulirati? Z zadolženim posameznikom na kreditih in dolgovih ali s posameznikom, ki je finančno svoboden? Zahodni svet (ZDA, Evropa)  nakupov plemenitih kovin ne bo nikoli podpiral, saj bi s tem priznali neuspeh svojega bančništva in povečali nezaupanje v papirnati denar, a hkrati potiho delajo prav to. To pa ni predmet širših razprav.

Zlato vplivalo na začetek bančništva
Dejstvo je, da zlata in srebra ne moreš neomejeno tiskati, vlogo hranilca vrednosti pa opravljata že več kot 4000 let. Ob tem bi omenil njuno veliko vlogo, ki sta jo imela za razvoj bančništva, ki pa je njune 3 edinstvene funkcije, ki bi jih moral denar opravljati (menjalno sredstvo, ohranjevalec vrednosti, obračunska enota) izrabil in nam podtaknil papirnati denar (fiduciarni denar), denar brez kritja. Papirnati denar vam že dolgo ne nudi več funkcije ohranjevalca vrednosti, ampak le kot menjalno sredstvo. 

Poglejte si ta zgodovinski primer delovanja našega bančništva na zelo enostaven način:




Kot vidite imamo težavo, da lahko naš sistem ustvarja denar brez kritja. V zgodovini so bili torej časi, kjer je bil naš denar popolnoma krit z zlatom in časi, ko so politične in gospodarske elite zagovarjale in tudi uvedle sisteme, kjer je bil denar brez zlatega kritja. Prav za obdobja brez zlatega standarda so značilne elastične zaloge denarja, ki se jih lahko razširi ali skrči po mili volji, da bi zadovoljili potrebe gospodarstva, te možnosti ustvajanja denarja iz nič, brez realne podlage, pa vodijo do problema, ki ga imenujemo inflacija. Inflacijo lahko poimenujemo tudi "tihi davek", saj je za nas popolnoma samoumeven ter ni predmet naših vsakodnevnih razprav, če se jo ohranja na nizkih nivojih. Problem nastane takrat, ko se inflacija začne poviševati ter ko začnete primerjati pretekle cene hrane, blaga z zviševanjem vaše plače. V kolikor v službi niste napredovali v višji plačni razred, boste opazili, da kupno moč vseskozi izgubljate in jo boste izgubljali še naprej.

Bi imeli tiskarski stroj?
Večina ljudi je danes navajena le papirnatega denarja in niti ne ve, kako se izogniti negativnemu vplivu, ki ga določajo "veljaki"  s tiskarskimi stroji. Imajo veliko težavo pri razumevanju denarja, saj jim kot poštenim ljudem ni jasno, kako lahko banke ustvarjajo čudežni denar in kaj bo to za njih pomenilo. Predstavljajte si primer: imate finančne dolgove in ste v dar dobili stroj s katerim lahko tiskate evre po mili volji. Ob tem ste sebični, pohlepni in vam ni mar za druge. Kaj boste storili? Verjetno si boste natiskali denar-evre, da boste pokrili minus in ob tem zavestno tiskali še naprej, si naredili zaloge denarja, ob tem pa vam ne bo mar za druge, če bodo na ta račun malce izgubili kupno moč. Verjamem, da se vaš stroj ne bi več ustavljal, dokler bi imeli to možnost. Podobna zgodba je z državami  oz. unijami , saj je kupna moč denarja potisnjena v ozadje, vse z namenom čimvečje ekspanzije gospodarstev ali po drugi strani z razvrednotenjem dolgov, ki so se v teh letih nabrali. 

Neomejeno tiskanje denarja je vaš sovražnik
Prav zato je denar, ki ga je možno neomejeno tiskati in je del vaših varčevanj (posebej dolgoročnih naložb), negativno "obremenjen" z vplivom tistih, ki po mili volji upravljajo s količino denarja v obtoku. Vedite, da bolj kot se bo govorilo o tiskanju denarja in reševanju dolgov, manj bo vreden vaš bankovec, ki ga namenjate v denarne naložbe za varčevanja (šolanje otrok, pokojnina,...) na dolgi rok. Realna izguba ne bo vidna takoj, ampak takrat, ko boste denar najbolj potrebovali. Takrat, ko bo za dodatno varčevanje mogoče prepozno!


Za konec vam ponujam še razmislek o izjavi Mayerja Amschela Rothschilda, člana velike bančne dinastije, izpred skoraj stoletja, ki izpostavlja "nenadkriljiv" vpliv tistega, ki ustvarja denar.

"Dajte mi nadzor nad državnimi zalogami denarja in popolnoma vseeno mi bo, kdo bo določal zakone."

Peter Herman, l.r.

četrtek, 18. oktober 2012

Do aktualnih informacij z obiskom 6. Kongresa plemenitih kovin in surovin

Minilo je že 5 let od začetka finančne krize in kot kaže luči v predoru še ni videti. Borbe potekajo na vseh nivojih: države se utapljajo v dolgovih, podjetja se soočajo z upadom povpraševanja in dobička, banke imajo v svojih portfeljih "slabe naložbe", ki jim onemogočajo normalno delovanje ter konec koncev, kriza se je preselila tudi na prebivalstvo. Pri tem ne mislim samo na krizo v manjši kupni moči ljudi, ampak tudi v načinu razmišljanja, saj je v trenutni situaciji najlažje razmišljati negativno in da je vse slabo. 

Vsak od nas ima svojo situacijo, zato tukaj ne gre posploševati. Vsak od nas ima tudi svojo voljo, svojo količino energije, svoj način razmišljanja, ki mu lahko izboljša finančno stanje. Vsak od nas ima tudi svoja prepričanja in voljo, da lahko karkoli zase v prihodnosti spremeni.

Pri svojem delu se velikokrat soočam z različnimi ljudmi, ki bi jih rad za vas razdelil na 2 tipa ljudi:

1. Tip ljudi:  NEINFORMIRANI
Tisti, ki finančnih informacij apriori ne potrebujejo in ne želijo. Tisti, ki si ne dajo možnosti, da bi si razširili obzorja, ampak se na nek način bojijo, da bi jim dodatna informacija lahko zamajala dotedanja prepričanja.


2. Tip ljudi: INFORMIRANI
Tisti, ki se informirajo na raznih področjih, iščejo 2. mnenja ter so željni dodatnega znanja. To so ljudje, ki jim dodatne informacije ne pomenijo obremenitve, ampak kot sredstvo, da se bodo v prihodnosti pravilneje in primerneje odločali.

To izpostavljam zaradi tega, ker v končni fazi ljudje obeh tipov pridejo do podobnih situacij, ki so jim včasih neznane in se z njimi prvič srečujejo. Na izzive, ki jih doletijo se morajo včasih hitro odzvati, zato v takšnih situacijah prihaja v ospredje tisto "znanje" in informacije, ki so jim dali priložnosti v preteklosti. Prav zato bo v prihodnosti boljše tistim, ki dajejo priložnost sebi ter koristnim informacij vedno rečejo da.

Te svoje misli omenjam predvsem zato, ker sem mnenja, da je Kongres plemenitih kovin in surovin eden izmed tistih dogodkov s katerim boste naredili še en korak k temu, da trenutne situacije ne boste jemali samo kot negativno, temveč priložnost, da boste z vsemi temi informacijami lahko aktivno vplivali na to, da boste še naprej razmišljali pozitivno ter da bo vaš vpliv na družinsko finančno stanje največji.

Obisk 6. Kongresa plemenitih kovin in surovin vam bo dal realen vpogled na trenutno situacijo, saj predavatelji prihajajo iz zelo različnih ekonomskih in geografskih področij, to pa bo dalo širino tudi vašemu finančnemu znanju in pametnejšim finančnim odločitvam v prihodnje. 

Več o tej prireditvi si lahko pogledate tukaj: http://www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si


Lep pozdrav do prihodnjič


Peter Herman, l.r.



petek, 7. september 2012

Kako bodo mediji, država in politika vplivala na vaše družinsko premoženje?

Verjamemo vse, kar napišejo mediji in povedo politiki? Poglejte si praktične primere zapisanih člankov, povedanih argumentov o preteklih dogodkih. Marsikaj se boste od njih tudi naučili. Ob tem ne pozabite: vi ste tisti, ki odloča, ki verjame in ki prevzema odgovornost za svoja dejanja.

Denar, ki smo ga v preteklosti privarčevali oz. ga trenutno varčujemo, je podvržen raznim negativnim vplivom o katerih sem govoril že v preteklih zapisih mojega finančnega bloga. Tokrat bi rad izpostavil vplive, ki ste jim podvrženi tako rekoč vsako sekundo svojega življenja:
  • Mediji: bombardirajo nas z raznimi oglasnimi sporočili, informacijami na vsakem koraku. Internet, televizija, radio jumbo plakati, razna druga prodajna sredstva in sporočila. Imajo izjemno velik vpliv na vaše vsakodnevna navade in odločitve.
  • Država, politika ter predstavniki ljudstva: odločajo o pomembnih in manj pomembnih zadevah, ter so predstavniki ljudstva, katerih odločitve bi nam morale delati življenje lažje in boljše. Sporočajo nam sporočila, ki nam jih morajo oz. želijo. Tudi oni imajo izjemno velik vpliv na naša življenja, odločitve.

Področje financ in manipulacija
A človek, se marsikdaj vpraša ali je vse res, ali se z nami manipulira, ali se resničnost informacij zamegljuje in predstavlja v drugi luči? To nam je pokazala zgodovina, slej ko prej pa nam jo bo pokazala tudi prihodnost. (Ne)resničnost informacij in njihova manipulacija je posebej vidna na področju financ, skupno pa jim je tudi, da odgovornosti za nepopolnost in napačne informacije ne prevzame nihče. V tem pogledu smo si vedno sami krivi ali bomo upoštevali nasvete in besede ekonomistov, politikov. Odgovornost tako prevzamemo sami, to pa ima lahko posebej na finančnem področju zelo pozitivne ali negativne vplive. 
Katere vplive imate najraje vi?

Če si osebno želite ugodnih vplivov zase in svojo družino, potem vam predlagam samo 3 stvari
  • Finančno se pravočasno informirajte;
  • Ne nasedajte oz. ne verjemite medijem za vsako ceno;
  • Verjemite sami sebi in se sami odločajte po svoji vesti.


Poglejte si nekaj primerov:

 Primer 1:
"Slovenija ne bo čutila hipotekarne krize"-Mar res?
Vir: www.dnenik.si
Zgornji članek iz 15. 9. 2007 ni bil napisan samo na omenjeni spletni strani, ampak so to informacijo povzemali tako rekoč vsi naši mediji. Večina ljudi je seveda to verjela, a kaj ko se je spremenila v napačno.

Primer 2:
"Ne kupujte zlata, ker prinaša stroške kot neobdelana njiva"- Mar res?
Tudi o temi zlata je v enem izmed slovenskih časnikov v letu 2007 pisalo: «Ne opecite se z nakupom zlata«!
www.finance.si

 Nadaljevali so s tem, da boste z zlatom imeli same stroške, saj je kot neobdelana njiva, zaključili pa s trditvijo, da mogoče obstajajo določeni razlogi za kaj bi se vam nakup izplačal, a o njih raje ne razmišljajte. Cena zlata za 31,10g zlata (unča) je v takratnem času bila vredna okoli 900 dolarjev, danes (6.9. 2012) pa je vredna že 1701,80 dolarjev. Bi omenjeni članek in tema takrat tudi vas odvrnila od nakupa? Škoda za tiste, ki niso verjeli sebi!

Primer 3:
Peter Schiff, ekonomist, finančni komentator ter velik poznavalec razmer na trgu je leta 2006 pravilno napovedoval in svaril pred hipotekarno krizo in padcem nepremičnin v ZDA, a kaj, ko so se medijski komentatorji, novinarji, nepremičninski agenti in ekonomisti  iz njega dobesedno »brili norca«.    

Kdo je imel pravilne argumente in kdo se je motil? Poglejte si v tem izjemno zanimivem videu:


Primer 4: 
Peter Schiff v tem trenutku še vedno napoveduje dobre čase za zlato in posebej v srebro, a kljub temu se komentatorji znova smejijo njegovim napovedim in predlogom. Kaj bomo na te diskusije gledali čez 5 let?



Ali so bančne vloge res 100% varne?
Glede na trenutna medijska sporočila se pri nas ustvarja mnenje, da Slovenija ni problematična država in da naše banke ne bodo potrebovale mednarodne denarne pomoči. Kljub temu, da imata samo naši 2 največji banki za skoraj 3 milijarde slabih posojil (vir: www.delo.si  ), se pri nas še vedno ustvarja mnenje, da s tem ni nič narobe in da se bo sigurno našla rešitev. Verjamem, da bomo do rešitve morali priti, ampak ali na naš račun?

So naše banke kljub vsem tem informacijam še vedno 100% varne? Po mnenju države že, kaj pa po vašem mnenju?A lahko država, ki ima prihodkov iz davkov okoli 8 milijard evrov, 100% jamči za vaše bančne depozite (vloge), ki pa jih je na bankah prek 16 milijard evrov? Večina Slovencev misli da ja, saj so raziskave pokazale, da jih kar 71% ne razmišlja o dvigu denarja iz bank. Po podatkih Banke Slovenije imamo Slovenci 41 milijard evrov prihrankov, od tega pa banki zaupamo kar 38% teh sredstev. Vendar, ali se ob tem skriva celoten problem?

Izjemno ugledni ekonomisti pričakujejo »največjo bančno krizo« v zgodovini, a nihče ne ve, kaj se bo v prihodnjih letih v resnici zgodilo. Dejstvo je, da so se takšne stvari in situacije že dogajale, a ne ob tako razvitih medijih in hitrih prenosih naših sporočil. Ne smemo zmotno misliti, da po rešitvi določenega problema ne bodo prišli novi, še večji problemi, ob tem pa se ne morem znebiti negativnega občutka in scenarija, ki ga delim z mnogimi neodvisnimi ekonomisti in analitiki. 

Predpostavimo, da rešimo problem naših bank in varnosti naših bančnih vlog, da dokapitaliziramo banke oz. jih rešimo z evropskim denarjem. To lahko za marsikoga pomeni končno olajšanje ter obenem misel: »Saj sem vedel, da se bo vse skupaj rešilo in da moje premoženje na banki ni bilo nikoli ogroženo. Kako, da sem to sploh lahko dvomil?« A prehitro olajšanje se hitro lahko sprevrže, v šok, saj lahko za določenim problemom res pride še večji. V mislih imam inflacijo. Zakaj se je pri nas šele zdaj začelo govoriti o inflaciji? Dejstvo je, da realna inflacija že v preteklosti (pred krizo) bila vsaj 2x večja od statistične (državne). Zdaj, ko se v medijih o tem končno le govori, pa se njun razkorak že drastično širi. Ob tem bi se zopet rad navezal na banke in bančne vloge skoraj 40% Slovencev. Vidite problem? Fiskne obrestne mere, naraščajoča inflacija, vse manjša kupna moč denarja, deleži Slovencev v denarnih enotah in depozitih pa se večajo, ker ga pojmujejo kot varno obliko varčevanja.

Poglejte si primer varčevanja 2.000 eur na banki po 3% obrestni meri na dobo 10 let, če pri tem upoštevamo inflacijo:
BANKA

Znesek
2.000 eur
Obrestna mera
3%
Doba varčevanja
10 let


Nominalni privarčevani znesek
2.687,83 eur


Realna vrednost privarčevanega zneska v primeru inflacije:
1.478,30 Eur
Inflacija 4%


Depozit na banki v vrednosti 2.000 eur vam bo na 3% obrestni meri dodatno navrgel 687,83 eur. Nominalno bomo nagrajeni in marsikdo bi se že veselil. Pred vzklikom veselja je dobro poznati inflacijo (poglejte koliko manj vam ostane v denarnici v primerjavi z lanskim letom), ob tem preveriti ocene analitikov o prihodnji inflaciji, a ob tem jasno ločiti med državno-statistično inflacijo in vašo-realno inflacijo. Ob trenutni inflaciji bi na banki v 10 letih realno izgubili kar 45% premoženja. Čeprav boste pred sabo še vedno videli znesek 2.687,83 eur, bo ta realno pomenil le še 1.487,30 eur. Upoštevajte, da o 4% realni inflaciji ne govorimo več-poglejte podražitve nafte, kruha, mesa... 

Biti v čredi ovac, ali biti svoj pastir?
Osebno v medijih pogrešam informacije, kako praktično zaščititi svoje premoženje pred temi slabimi vplivi in se na prihodnje obdobje pripraviti, a kaj ko politične"zdrahe" in pogovori zasedajo prva mesta. Žal še vedno drži rek:

 "Ovce so zato, da se jih striže".

Ne želim si, da ste med njimi tudi vi!


Peter Herman, l.r.


sreda, 22. avgust 2012

Kako lahko z nakupom zlata zaščitite svoj denar pred rastočimi cenami nafte, kruha, mleka...?

Poglejte si razloge, zakaj bi vas lahko vaše zlato zaščitilo pred vedno višjimi cenami hrane, nafte, inflacijo...

Upadanje kupne moči papirnatim valutam v primerjavi z zlatom
Ste slišali napovedi, da se bodo konec leta občutno začele dražiti najnujnejše življenjske potrebščine kot so pšenica, kruh, meso, mleko...? Verjetno ste to tudi sami pričakovali, saj so načini reševanje finančne krize, državljanske vojne v Severni Afriki in Bližnje Vzhodu, naravne katastrofe (suše, poplave) ter rastoče cene nafte, eni izmed temeljnih razlogov, da se bomo v prihodnje prehranjevali dražje.

V vsej zgodovini je prihajalo do zelo podobnih situacij kot smo jim priča tudi danes, ko so se začele dražiti tudi hrana, življensko pomembne stvari in surovine. Slednje lahko v grobem razdelimo na 4 področja: plemenite kovine, industrijske kovine, energenti ter kmetijske surovine, na njihovo ceno pa vpliva t.i. surovinski trend, ki poteka v različnih obdobjih-ciklih ter ponudba in povpraševanje po določenih surovinah. 


Po logiki višjih cen v prihodnje, bi si bilo dobro narediti zaloge hrane in nujnih življenjskih potrebščin, da bi v prihodnosti na ta račun lahko kaj privarčevali. A kaj, ko gre za večinom hitro pokvarljivo blago (meso, mleko), po drugi strani, pa bi vam hitro zmanjkalo prostora za hrambo. Če tudi sami osebno stavite na višje cen surovin v prihodnje, se bo dobro obrniti posebno na tiste, ki imajo posebno vlogo. V preteklosti so se kot zaščita pred višjimi cenami najbolje izkazale plemenite kovine-med njimi zlato in srebro.


Kako se zaščititi pred višjimi cenami z nakupom zlata?
Zlato je bil vedno denar (zlatniki-zlata Panda)

Zlato je surovina oz. plemenita kovina, ki je bila v očeh človeštva vedno nekaj posebnega, zato jo je dobro poznati:
  • 4000 let je imelo funkcijo plačilnega sredstva
  • je denar izven bančnega sistema
  • je univerzalna valuta za cel svet,
  • nikoli v zgodovini ni bilo vredno nič,
  • je izjemno dober ohranjevalec vrednost,
  • je realna zaščita pred inflacijo.




Centralne banke začele intenzivno kupovati zlato

Pomembno je vedeti, da so centralne banke po svetu pred tremi leti znova začele kupovati zlato za zaščito svojih rezerv, intenzivnost njihovih nakupov zlata pa naj bi bila primerljiva z letom 1960 in letom 1971, ko so v Bretton Woodu razglasili konec zlatega standarda. Po koncu sistema zlatega standarda je cena zlata dolgoročno naraščala do leta 1980 s porastom cene 2400 % (iz 35 dolarjev na 850 dolarjev za 31,10 g zlata).

V prvi polovici leta 2012 so centralne banke kupile 254 ton zlata, kar je 25 % več kot enako obdobje lani. Pri tem so posebej aktivne centralne banke Kazakstana, Turčije, Mehike, Kitajske, Rusije, Ukrajine in Filipinov.

Rastoči nakupi zlata iz strani centralnih bank
Mnogi se sprašujete ali je sedaj pravi čas za nakup oz. s kakšnim namenom centralne banke ravno sedaj kupujejo zlato?


Zlato ljubi recesije

Tudi cena zlata je odvisna od ponudbe in povpraševanja, ki jo skozi čas vidimo skozi njne nihaje. V zadnjih 10 letih, je cena zlata v evrih  povprečju naraščala 15%, izjemno velik vpliv na ceno pa imajo posebej recesije.

V času recesij začne cena zlata naračati.

Kateri mesec je najboljši za nakup zlata?

Ker se zopet nahajamo v recesiji je glavno vprašanje ali je trenutno ugoden čas za nakup oz. kateri meseci so bili za nakup v zadnjih 10 letih najugodnejši in najprimernejši. Seveda je to mogoče manj pomemben podatek, posebej za tiste, ki zlato kupujejo dolgoročno. Kljub temu ta podatek marsikomu pomaga izbrati k pravilni odločitvi.

Najugodnejši nakupi zlata po mesecih-najboljša september in november.

Cene zlata med ciklusi olimpijskih iger

Ker smo bili nedavno priča Olimpijskim igram v Londonu, bi vam rad pokazal tudi primerjavo med dvema olimpijskima ciklusoma in ceno zlata. Od leta 2008, ko so bile igre v Pekingu, se je cena v dolarjih povzpela za 100%. Ob tem se nam že poraja vprašanje kako bo ta graf videti čez 4 leta, ko bodo igre  Rio de Janeiru. Prepričan sem, da bo takrat zlata medalja za športnike še vrednejša.

Rast cene zlata od Pekinga do Londona (Olimpijske igre).

Odločite se pravočasno
 
To je samo delček dejstev, ki bi jo vi kot upravljalec svojega in družinskega premoženja morali poznati. Kot vsaka naložba ima tudi naložba v zlato določene zakonitosti, ki jih morate nedvomno poznati, da se lahko pravilno odločate. Priporočam vam, da jih spoznate čimprej, saj ravno sedaj vstopamo v čas, ki ga ima zlato najraje. Verjamem, da bo zelo koristen tudi za mnoge družine, ki natančno vedo, zakaj ga imajo.


Peter Herman, l.r.

petek, 17. avgust 2012

Življenjska zavarovanja in previdnost, kaj preberete v revijah

Ali pri prebiranju člankov preverjate, kdo je pisec in kakšen je namen njegovega pisanja?

Tokrat me je k pisanju spodbudil članek, ki sem ga prebral in ki ste si ga lahko tudi sami prebrali v 32. številki revije Jana. Gre za  propagandni članek, menda neodvisne svetovalne agencije, ki vas s podajanjem pomanjkljivih in nepopolnih informacijah usmerja vas in vašo družino v napačno smer. Prav zato sem se tokrat na ta članek moral odzvati in vas opozoriti na razne interese posameznikov ali družb, ki povzročajo zavajanje ljudi.

Pisec članka trdi, da je zavarovalnica dolgoročno najvarnejša oblika varčevanja, pri tem pa blati naložbena zavarovanje in favorizira klasična (mešana) življenjska zavarovanja. Za tiste, ki ne veste, kakšna je razlika med njima:
  • Naložbena zavarovanja so zavarovanja, kjer imate hkrati urejeno zavarovanje in varčevanje na vzajemnih skladih, kjer vi sami varčujete v svojem imenu na naložbah, ki jih izberete sami.
  • Klasična življenska zavarovanja so zavarovanja, kjer imate zavarovanje, varčevanje pa prepustite zavarovalnici, da v svojem imenu nalaga vaš denar tja, kjer ji zakonsko predpisuje država. Tu gre do 60 % naložb v »varne« naložbe bančnih depozitov in obveznic.

Popolne varnosti ni nikjer!
Glede same varnosti vaših sredstev morate vedeti, da absolutne varnosti ni nikjer, saj so samo bolj ali manj tvegane naložbe. Kakšna je razlika, če prevzemate tveganje v svojem imenu ali pa to preputite zavarovalnici? V vsakem primeru prevzemate odgovornost vi.  Prav nasprotno od avtorja članka menim, da so in bodo klasična življenjska zavarovanja ene izmed najbolj tveganih naložb. Prihajamo v čas povečane inflacije in mnogi malce starejši se bodo spomnili njihovega varčevanja v klasičnem življenjskem zavarovanju v preteklosti. Poznam mnogo ljudi, ki so po več kot 20 letih »varčevanja« ob koncu na osebni račun prejeli realno zgolj nekaj prej vplačanih premij, saj so k temu botrovali inflacija, devalvacija in zamenjava valute. Kaj vam pomeni nominalni znesek, če je realno vreden veliko manj? Je potem vaše odvajanje sredstev sploh smiselno?

Slab vpliv inflacije na klasična življenjska zavarovanja
 Problem nastaja zaradi tega, ker je obrestna mera pri klasičnih življenskih zavarovanjih 2,25 %, medtem, ko je realna inflacija v zadnjih 10 letih v Evropi skoraj 5,5 %. To pomeni, da ste v tem pogledu v tem obdobju s tem »varčevanjem« izgubljali 50% svojega denarja. Pričakujete, da bo realna inflacija v prihodnjih letih manjša ali večja? Nemški ekonomisti so mnenja, da lahko v prihodnjih letih pričakujemo najmanj 2x višjo inflacijo (www.delo.si), v medijih pa ste ravno v tem tednu že slišali obljube podražitve surovin, pšenice in s tem tudi kruha.

S klasičnim življenjskim zavarovanjem kupujete nevarne obveznice
Ob tem bi izpostavil tudi naložbe klasičnih življenjskih zavarovanj v obveznice. Nekateri obveznice še vedno pojmujejo kot varno naložbo, saj tako piše tudi v učbenikih, člankih. Za pretekla leta, ko države niso imele težave z dolgovi bi se s tem popolnoma strinjal, v tem trenutku pa se je potrebno vprašati ali to še drži? Na to vprašanje si lahko odgovorite, kar sami. Bi si vi v tem trenutku dolžniške krize upali kupovati dolgove najbolj zadolženih držav Grčije, Italije, Portugalske in konec koncev tudi Slovenije? Bi v realni situaciji želeli posoditi denar nekomu, ki že ima velike dolgove in s tem šli v tveganje, da svojega denarja morda v realni vrednosti ne bi več videli. Tudi tukaj ne pozabite na realno inflacijo.

Zavarovalnica ali varčevalnica?
Za konec bi rad omenil, da se mi zdi čisti nesmisel varčevati na zavarovalnem produktu, če vi osebno zavarovanja ne potrebujete. Beseda zavarovalnica pomeni, da vas zavarovalna institucija zavaruje! Varčevanja iščite na drugih, za to primernejših varčevalnih oblikah. Informirajte se o tem, kaj je za vas najbolje, kritično ocenjujte članke, ki se lotevajo raznih finančnih tematik in na koncu vedno uporabljajte navadno »kmečko« pamet. S tem boste marsikdaj spoznali skrite namene piscev člankov in se ob tem ob njihovih idejah še malce nasmejali!

Peter Herman, l.r.