Zahodni svet nam vsiljuje papir in "fear", vzhodni svet pa kaže pogum in priložnost v nakupu fizičnega zlata in srebra

Ste se vprašali kam vodi nedavni in še trajajoči padec cen zlata in srebra? Je to situacija, ki se v bikovskih trendih surovin tudi dogaja ali pa zlato in srebro v prihodnosti res ne bo več zanimivo in se ga ne splača več imeti?

Najprej se morate vprašati ali ste špekulant oz. kratkoročen vlagatelj ali pa varčevalec-vlagatelj, ki za zaščito in izgradnjo premoženja išče priložnosti v srednjeročnem obdobju (2-7 let).

Dolgoročni investitorji v plemenite kovine so večinoma ljudje in posamezniki, ki iščejo zaščito premoženja pred inflacijo, se močno zavedajo pomembnosti razpršitve sredstev v tem času ter ta način varčevanja uporabljajo tudi zaradi njihove kulture (Indija, Kitajska,...). Dolgoročni investitorji za naložbe v največji meri izbirajo fizične plemenite kovine (kovanci, palice, na Vzhodu tudi nakit) in sklade, ki vlagajo v fizično obliko plemenitih kovin, pri slednjih pa si trg delijo s centralnimi bankami, ki hranijo palice zlata v trezorjih za zaščito nacionalnih rezerv.

Nasprotje dolgoročnih investitorjev predstavljajo kratkoročni investitorji, ki pa so v največji meri hedge skladi, vzajemni skladi in institucionalni trgovci (investicijske banke, borzno posredniške družbe), ki na plemenite kovine gledajo zelo kratkoročno in jim glavni okvir  predstavljajo tehnične analize in dnevna gibanja cen zlata in srebra. Tovrstna povečini papirnata trgovanja zahtevajo vsakodnevna spremljanja cen in "ujemanja" kratkoročnih-dnevnih trendov, ki pa jih je zelo težko napovedovati. Prav zato je kratkoročno gledanje na tovrstne naložbe lahko za posameznika in njegovo premoženje zelo nevarno, še posebej, če se jim preko papirnatih trgov poleg stav na rast cene zlata, omogoča tudi stave na padec cene zlata. 

Zakaj je prišlo do padca?

Padec niso zagrešili tisti, ki v zlato in srebro vlagajo dolgoročno, ampak tisti, ki so v tem videli priložnost za hitre zaslužke in kratke stave. To so bili večinoma institucionalni vlagatelji v papirnate oblike zlata in srebra, s tem pa so posredno ali neposredno hoteli prestrašiti tiste, ki na tovrstne naložbe gledajo dolgoročneje. Kaj pomeni malce daljši pogled pri vzponu cene zlata si lahko pogledate na spodnji sliki, ki prikazuje obdobje 1970-1980. Vzponu zlata za 130% (1-2), je sledila 48% korekcija (2-3), nato pa zopet vzpon, ki je bil od prvega kar 6 x večji (730% rast od 3-4).

Glede na zadnje padce surovin in delniških trgov opažam, da je v medijih največ napisanega prav na temo padca cene zlata in srebra in da se vlaganje vanju ne izplača več. Pri tem se je dobro vprašati komu se to ne izplača več. Tistemu, ki kratkoročno kupuje papirnato obliko zlata in srebra ali tistemu, ki v letih, ki so pred nami pričakuje, da se bodo državni dolgovi reševali na plečih ljudi.

Koga bi vprašali za mnenje?

V kolikor boste na to vprašanje iskali odgovore potem je za vas zelo dobro, da se obrnete na več virov in si na koncu na podlagi dejstev ustvarite svoje mnenje. Če boste vprašali politike, medije in velike finančne institucije, ki jih hkrati tudi sponzorirajo in so njihovi lastniki ter po večini prihajajo iz zahodnega sveta, potem se obdobje končuje. Zakaj?

1. Ali mislite, da se finančnim institucijam v kritičnih obdobjih zdi dobro, da ljudje vzamejo svoj denar iz bank ter delnic in ga vložijo v zlato in srebro (v t.i. "mrtev kapital"), ki prinaša korist samo imetniku, ne pa njim?

2. Ali mislite, da država, želi, da denar vložite iz njenih bank ali gospodarstva in ga vložite v denar izven bančnega sistema, ki je to že več kot 4.000 let?

3. Ali lahko sklepamo, da je "dirigiran"padec plemenitih kovin nekatere pripeljal do prodaj in jih odvrnil od nadaljnih vlaganj v fizično obliko "večnega denarja". Kje je njihov denar bolj varen: nogavica (inflacija), banke (mogoči "ciprski" bančni primeri), obveznice (kupovanje državnih dolgov in morebitni odpisi),...

Ali Kitajci vedo več od nas?

Kaj pa, če bi vam na to vprašanje odgovoril kdo drug? Mogoče narodi, ki že stoletja v srebru in zlatu vidijo denar in ohranjevalec vrednosti in je to del njihove kulture. Tokrat bi vam rad skozi realno perspektivo prikazal dogajanja nad katerimi ste lahko lastniki fizičnega zlata in srebra nadušeni.

• Kitajsko kupovanje zlata (posebej nakita) za realno zaščito sredstev

 

• 10.000 ljudi na Kitajskem stalo v vrsti pred prodajalno zlata med trodnevnim festivalom Dragon Boat Festival (6. junij 2013)

zerohedge.com

zerohedge.com

zerohedge.com

zerohedge.com

O tem povečanem povpraševanju v zadnjih letih se sprašujejo tudi številni mediji,

www.forbes.com

Pravih odgovorov zakaj Kitajci (drugi trgi v razvoju ter vse svetovne centralne banke) ravno po tem nizkih cenah kupujejo zlato, od medijev ne pričakujte. Prav tako jih ne pričakujte od finančnih institucij, ki bi vaš denar raje imeli na za njih bolj dobičkonosnih izbirah. Našli jih boste samo sami ali s pomočjo licenciranih premoženjskih svetovalcev, ki jim lahko zaupate in so vam pripravljeni svetovati tudi takrat, ko bo v prihodnosti res prišel čas za prodaje naložb v zlato in srebro. Do tistih časov pa bomo doživeli še marsikaj drugega.

Peter Herman

Vabilo na predavanje: »Pasti pri ustvarjanju družinskega premoženja ter praktični napotki, kako se jim izogniti«- VILA MOJCA, Velenje

V sodelovanju z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje vas vabim na predavanje z naslovom:

»Pasti pri ustvarjanju družinskega premoženja ter praktični napotki, kako se jim izogniti«, ki bo v ponedeljek 6.5. 2013 ob 17. uri. v VILI MOJCA, Cesta Borisa Kraigherja 5, Velenje.

Predavanje je zadnje v sklopu 6. srečanj na temo: »OTROCI SO NAŠE NAJVEČJE BOGASTVO«, posebej pa je namenjeno staršem in starim staršem, ki bi radi pravočasno spoznali:

• pasti varčevanj za otroke, 

• nepoznane stroške in obdavčitve

• praktične napotke, da bo denar otrok in vnukov delal za njih in njhovo šolanje, cilje, ne pa za finančne institucije in državo.

• kratke in praktične odgovore na trenutne finančne izzive.
  

Predavanje za slušatelje je brezplačno, potekalo pa bo v predavalnici VILE MOJCE.

  

V kolikor vas zanimajo še kakšne dodatne informacije in informacije o podobnih predavanjih mi lahko pišete na elektronski naslov: peter.herman@zlatenalozbe.com

 
Peter Herman, licencirani premoženjski svetovalec

 
 

VILA MOJCA, Cesta Borisa Kraigherja 5,Velenje

Zakaj banke niso več 100% varne naložbe-posebej za srednji sloj, podjetja in podjetnike?

Zakaj lahko država vaš privarčevani denar vzame, če ga potrebuje? Zakaj denar na banki ni več 100% varen? Zakaj nas je ciprski bančni problem tako presenetil? Kako se osebno pripraviti, da podobna zgodba ne preseneti tudi nas?

Odločitev, da se Ciprčanom odvzame del bančnih vlog (najprej vsem, nato samo tistim z sredstvi nad 100.000 eur), je vse ljudi izjemno presenetila, saj smo bili podobnim dogodkom priča tudi v letih 1930 v ZDA. Kot kaže ti modeli »razlaščanja« ljudi in njihovih prihrankov ne bodo nikoli zastareli, žal pa so to Ciprčani prepozno ugotovili. Bančne težave so pač težave, ki jih je potrebno reševati čez vikend in ob praznikih, ko se ljudje na poteze »oblasti« ne zmorejo pravočasno odzvati. 

 Slika1: Množice pred bankami: ZDA 1930 in Ciper 2013

V izogib podobnim scenarijem, ki lahko doletijo tudi Slovenijo in naš bančni sistem, je dobro, da tudi sami spoznate, da je 14-dnevno zaprtje ciprskih bank in poseben davek na depozite, v celotni Evropi spremenil pogled na varne naložbe in likvidnost bančnih depozitov. 

Nekaj pomembnih informacij:

1. Depozit ni vaš, ampak je obveznost banke, da ga povrne z obrestmi

Banke imajo zaradi finančne krize vse večje dolgove, vaši depoziti, ki jih položite na banko pa so obveznost banke, da vam denar vrne z obrestmi. Kaj pa, če banka pride v težave? Se lahko zgodi, da celotne bančne obveznosti do vas ne bodo odplačane?  

2. Denar na banki ni 100% varen

Denar na banki naredi varnega država oz. bančni sistem, ki temelji zgolj na zaupanju, da je tam denar varen. Henry Ford je nekoč dejal: 

"Če bi ljudje poznali delovanje bančnega sistema, bi prišlo do revolucije še pred jutrom naslednjega dne!"

Bančni sistem (fractional reserve banking) omogoča, da so depoziti večkrat posojeni. To pomeni, da lahko banke na ta račun ustvarijo več denarja in dobička, a problem se pojavi, ko večje število ljudi (zaradi izrednih dogodkov) želi hkrati dvigniti denar-t.i. bank run. To lahko posledično pomeni propad bančnega sistema države in prav zato so Ciprčanom dvigovanje bančnih vlog strogo omejili.  Ali lahko v prihodnje pričakujemo več tovrstnih dogodkov? Ali je za tiste, ki imajo vrednost depozitov na bankah nad 100.000 eur banka še 100% varna? 

3. Države so zabredle v velike dolgove in ne nadzorujejo več svoje porabe.

Banke in države ohranjajo vzajemen odnos, saj obe strani druga drugo potrebujeta. Države potrebujejo banke, da si lahko izposojajo večje količine denarja, po drugi strani pa države bankam in bančnemu sistemu pomaga z reševanji oz. dokapitalizacijami. Pri nas trenutno država ljudem že učinkovito jemlje sredstva z inflacijo, medtem ko jim bančni sistem ponuja nizke obrestne mere. Dodatni problem se lahko pri nas pojavi, ko bi Slovenija po vzoru Cipra, ljudem z davkom zasegla težko privarčevani denar. Če država potrebuje denar, potem ga lahko tudi vzame tam, kjer si želi!

 Slika2: Evropski dolgovi v % BDP-ja

Kaj pa sploh pomeni 100% državna garancija na bančne vloge? Slovenija čez par mesecev potrebuje 3 milijarde evrov za nemoteno delovanje, pri tem pa se pojavljajo vprašanja, kje jih bo dobila. Slovenci imamo na bankah 15 milijard evrov depozitov, pri tem pa se lahko vprašamo kako lahko Slovenija v tem času še sploh zagotavlja 100% garancijo, ko trenutno mrzlično išče vire za znesek, ki je 5x manjši? Ja, vse je v našem zaupanju, ki pa stoji na vse bolj trhlih tleh.

4. Krize še ni konec

Finančna kriza se je začela v letu 2008  in traja že 5 let. Politiki nam neprestano sporočajo, da stvari rešujejo, medtem pa dolgovi evropskih držav, ZDA in Japonske vztrajno rastejo, kriza pa se v večini držav zaostruje. V prihodnje lahko pride do naslednjih scenarijev: nov monetarni sistem, totalni finančni zlom, 3. Svetovna vojna, popolno razvrednotenje nekritega papirnatega denarja (hiperinflacija), zaplemba zasebnega premoženja,… Nič od tega vas ne bi smelo presenetiti.

5. Vse temelji le v našem zaupanju v bančni sistem

Zaradi nedavnih dogodkov na Cipru se je marsikdo vprašal, kako varna so naša sredstva in koliko ljudi bi denar sploh dobilo iz bank, če bi ga zahtevali vsi. Z zagotovostjo lahko rečemo, da bi denar dobilo manj kot 10% ljudi. Naloga bančnega sistema namreč je, da vsi ljudje ne pridejo hkrati iskati svojih sredstev, saj bi to lahko pomenilo, da banke svoje dejavnosti ne bi mogle več opravljati, ti pa bi pomenilo konec bančnega sistema kot ga poznamo. Pričakujete lahko, da sedaj vstopamo v krizo zaupanja in več kot bo »ciprskih primerov« bolj se bo načenjala vera ljudi v nekriti denar, v denar, ki temelji le na zaupanju. Naš denar je vlogo ohranjevalca vrednosti premoženja že davno izgubil in ko bomo v prihodnje priča višji inflaciji, ste lahko prepričani, da naše zaupanje v papirnati denar ne bo višje kot danes.

6. Kakšna bo slovenska zgodba?

Razumeti morate, da je naloga politikov, da ohranjajo naše zaupanje v državo in naš bančni sistem, zato od njih ne pričakujte realnih ocen, ki bi v nas lahko vzbudila dvom. Njihove izjave poslušajo bonitetne hiše in mediji, vsaka realna izjava pa lahko pomeni, da se bo obrestna mera naših obveznic povišala, kar bo pomenilo dražje zadolževanje. Kdo od nas pa si tega sploh želi?

Druga stvar je varnost našega premoženja in njegova izpostavljenost negativnim vplivom. Po podatkih Banke Slovenije imamo Slovenci 15 milijard eur prihrankov na banki, na spodnji sliki pa vidimo njihovo razporejenost in višino po številu prebivalstva.

 Slika3: Višina prihrankov v bankah

Primer Cipra je v marsikomu prebudil vprašanja kako bo, ko bo za pomoč zaprosila Slovenija?

-          Ali so naše bančne vloge še res 100% varne oz. koliko časa to še bodo?

-          Ali lahko dobimo 100% zagotovila, da bank pri nas ne bodo zaprli in nam ne bodo onemogočili dostopati do svojih depozitov?

-          Ali bodo tudi pri nas tisti z depoziti nad 100.000 evrov višje obdavčeni?

7. Kdo je v največji nevarnosti?

Če pogledamo zgodbo Cipra, so najkrajši konec potegnili ljudje iz srednjega razreda, podjetja in podjetniki. Te "populacije" je v državah največ, zato bodo tudi v prihodnje glavni plačniki davkov in "grehov", ki so jih zagrešili drugi. Zato tudi vam posebno opozorilo. 

Na Cipru so jo najboljše odnesli politiki in veliki gospodarstveniki, ruski oligarhi... Ti naj bi med 1.3. in 15.3. (15. marca se je sestala evro skupina, ko se je odločila obdavčiti bančne depozite) potegnili svoje bančne depozite na varno, saj se je prihajajoč scenarij v teh krogih vedel že tedne poprej. Posebej pa bode v oči, da je ciprski predsednik in z njim povezano podjetje Loutsios & Sons, tako uspelo pravočasno odnesti 21 milijonov evrov. To naj bi uspelo narediti še 131 podjetjem, katerih imena že krožijo v javnosti (seznam ciprskih podjetij). 

100% garancij ni!

Zapomnite si, da 100% garancij ni, saj vam v tem obdobju nihče za nič ne more garantirati, saj ne zna predvideti točnih prihodnjih dogodkov. Verjamete lahko samo samemu sebi, saj boste tudi vi nosili odgovornost za svoje odločitve.

Vam pa kljub trenutnemu »sončnemu vremenu" priporočam, da s seboj za vsak slučaj nosite "dežnik«. S tem mislim na razpršenost varčevanj in finančnih sredstev, ki so primerna za čas v katerem smo, saj smo se lahko in se bomo kot kaže tudi  v praksi prepričali, da na finančnem področju lahko hitro pride do sprememb.

"Upajmo na čim bolj ugodnejši razplet, a bodimo pripravljeni na najslabše!"

Kako pridobiti več pravočasnih in koristnih informacij o tem?

Lahko se prijavite na moje svetovanje in boste prejeli osebni finančni načrt ter redne mesečne e-mail komentarje pomembnih informacij za vaše osebne naložbe in finance.

Peter Herman

Kratkoročen padec cene zlata in srebra naj vas ne zmede. Izkoristite ga!

Zakaj se je cena zlata in srebra kratkoročno znižala, kateri dogodki so ga povzročili in zakaj je to tako fantastična novica za vas?

 

Zlato se je v zadnjem tednu ( spustilo pod vrednost 1.600 dolarjev za unčo, kar pomeni najnižjo vrednost v zadnjih 6 mesecih. Zanimiv je čas v katerem se je to zgodilo-v času zasedanja finančnih ministrov držav G20, ki je potekal čez vikend. Tam je bilo veliko govora o zadnji odločitvi Japonske, da bo stimulirala svojo gospodarsko rast z razvrednotenjem svojega jena. 

Japonska želi zniževati vrednost jenu, cena zlata pa raste

Japonski premier je v zadnjem času večkrat poudaril (kljub nasprotovanju Nemčije), da bodo svojo konkurenčnost na zunanjih trgih reševali na način zviševanja inflacije oz. zmanjševanja vrednosti jena. Kot rezultat nove  japonske politike, da si boste lažje predstavljali, se je cena jena zmanjšala, to pa je privedlo do višjih cen zlata v lokalni japonski valuti. V spodnjem prikazu si poglejte, da je v letošnjem letu 2013 cena zlata v večini svetovnih valut okoli -5%, medtem ko je vrednost jena porastla za 1%. Če primerjate cene zlata v različnih valutah tudi v letu 2012 boste videli, kako dobro se je Japoncem obneslo, da so zlato raje kot v jenu držali v zlatu. Iz razpredelnice lahko sklepate, da je jen v zadnjem letu dni izgubil več kot 21% proti zlatu-glavnino tega pa v zadnjih 6 mesecih. 

Slika1: Rasti in padci valut v primerjavi z zlatom v zadnjih 10-ih letih



V spodnji sliki si lahko pogledate tudi primerjavo jena in dolarja v primerjavi z zlatom, kjer sta se njuni poti v avgustu začeli popolnoma oddaljevati.


Slika2: Sprememba cene zlata v jenu in dolarju

www.usfunds.com

George Soros ima še vedno pozicije v zlatu, ampak kratkoročno špekulira na valutnem trgu z jenom

Večina svetovanih medijev je kot glavne krivce za zniževanja cene zlata v zadnjem času, navedla hedge sklade. George Soros, milijarder in investitor naj bi iz sklada, ki vlaga v papirnato zlato SPDR Gold Trust ETF (GLD) v zadnji četrtini lanskega leta vzel kar polovico svojih pozicij. Finančni portal Bloomberg je to potezo označil kot špekulacijo, da se je končal 12 letni bikovski trend v zlatu. Kakorkoli pa ob tem ni nihče pomislil na to, da je Soros polovico svojih sredstev namenil kratkoročnim priložnostim na valutnih trgih.

George Soros je kot kaže izjemno dobro predvidel učinek japonske vladne odločitve in stavil na padec jena. Časnik Wall Street Journal je o tem manevru navedel, da je Soros od novembra leta 2012, ko je jen padel za več kot 20%, zaslužil več kot 1 milijardo dolarjev.  To pa ni njegov največji zaslužek, saj je v letu 1992 stavil proti britanskemu funtu in za nemško marko, ob tem pa zaslužil 1,8 milijarde dolarjev za svoj sklad.

Prav zato je za vas dobro, da poznate eno izmed ozadij padcov cene zlata in srebra in da nižje cene razumete kot priložnost, da do zlata in srebra pridete še ceneje. Frank Holmes iz podjetja U.S. Global Investor opozarja na zanimivo gibanje cene zlata v zadnjih 10 letih, ki je polno manjših korekcij, ob tem pa so se zgodile 3 nekoliko večje korekcije. Eno izmed njih smo zabeležili v prav v preteklih tednih. Iz spodnje slike pa boste lahko razbrali, da je 2 večjim padcem cene zlata, v nadaljevanju sledila rast, ki je v povprečju v naslednjem letu znašala kar 15%. Ali se bo to zgodilo tudi v tem primeru?

  

Slika3: Standardni odklon cene zlata v zadnjih 10-ih letih v %

www.usfunds.com

Ob podobnih korekcijah se vedno sprožijo domneve in novice v medijih, da je prav padec cen zlata pokazatelj, da smo končno na pravi poti in v izhodu iz recesije. Ob tem se predvsem ameriški bančni kartel trudi, da bi cene plemenitih kovin čim dlje držali na sprejemljivih nivoji. Da boste vedeli o čem govorim, vam podajam tudi 2 povezavi, kjer je to posebej opazno:

• Ameriška centralna banka nenadoma ne vidi več razlogov za tiskanje dolarjev in stimulacije gospodarstva ZDA: http://www.silverdoctors.com/fed-minutes-mope-fed-to-end-qe/

• Na COMEX-u nov rekord v trgovanju z papirnatim srebrom: v enem dnevu trgovanje obsegalo 2,5 letnih proizvodenj srebra: http://www.silverdoctors.com/comex-sets-all-time-volume-record-for-silver-2-5-years-global-mine-production-trades-in-single-day/

Bodite pozorni na medije in tovrstno ustvarjanje javnega mnenja in sporočil. Na svetu ni prišlo do nikakršnih pozitivnih sprememb, ki bi nas že v tem trenutku spravili na boljšo pot. Javni dolgovi držav se niso zmanjšali, količine novo natiskanega denarja ne pojenjajo, ampak se povečujejo, opraviti imamo z največjim balonom posojil v zgodovini,…

Japonskemu jenu bodo sledile tudi ostale države

Za konec bi se še enkrat ustavil pri valutah in nedavnemu padcu jena v primerjavi z zlatom. Glavne države sveta, ki so veliki izvozniki svojih produktov, ne bodo dolgo gledale Japonske kako znižuje svojo valuto in si s tem izboljšuje konkurenčnost v primerjavi z ostalimi državami. Tudi sam pričakujem še bolj intenzivno valutno vojno med državami, ki sicer že poteka (posebej med ZDA in Kitajsko), ob tem pa se morate vprašati ali sploh obstaja valuta, kjer je vaš denar varen. Na nedavnem primeru jena vidite, da so Japonci, ki so imeli denar v jenu napram zlatu izgubili kar 21% v zadnjih 7 mesecih. 

V kolikor bodo ostale države oz. EU želele slediti in krepiti svojo konkurenčnost bodo tudi lastne valute skušale žrtvovati za svoje cilje. Ob tem vas ne bodo vprašali ali vam je to všeč ali vas opozarjale pred tem, ampak boste za to morali poskrbeti sami. Ob omenjenih prihodnjih dogodkih in s tem upadanje kupnih moči svetovnih valut v primerjavi realnimi vrednostmi, bo trenutna senzacionalistična zgodba o nedavnem padcu zlata, srebra, precej majhna. A to boste spoznali šele čez čas. Nekateri bodo to spoznali zadovoljni in z deležem premoženja v tovrstni zaščiti premoženja, drugi nezadovoljni, ker na to niso polagali dovoljšnje pozornosti. Želim vam, da boste v skupini zelo zadovoljnih.

Na voljo sem vam za kakršna koli vprašanja in izzive o tem, več o mojem delu pa najdete na spletni strani:  www.zlatenalozbe.com


Peter Herman

Srebro kot najpomembnejša kovina 21. stoletja- 2.del

 Srebro je kovina z daleč največ načini uporabe na svetu in je pravzaprav po mojem mnenju najpomembnejša kovina naše dobe. Neupravičeno je njegova vloga zelo zapostavljena, njegova glavna vrednost pa se bo pokazala, ko ljudem in industriji ne bo več dosegljivo v takšnih količinah kot trenutno.

V nadaljevanju si poglejte srebro samo iz vidika kovine, kje vse se uporablja in kaj se je v zgodovini dogajalo z njim. To si lahko pogledate v kratkem prispevku ter v sliki, ki pa sta v angleškem jeziku. Po mojem mnenju sta to najbolj slikovita prikaza pomembnosti srebra kot kovine, kjer si boste lahko sami na najboljši možen način ustvarili mnenje o njegovi pomembnosti (iz vidika industrije ter iz vidika vloge denarja in hranilca premoženja).

Kljub temu predlagam, da se o njegovi primernosti za vaš finančni portfelj pogovorimo in skupaj ugotovimo ali je srebro za vaše varčevalne cilje primerno in kaj bi poleg tega o srebru kot naložbi še morali vedeti.

Video: Silver-The Element of change

 

Slika: Zgodovina srebra

V kolikor vas je njegova vloga prepričala in želite dodatne informacije, kako srebro imeti kot investicijo (najnižji stroški stroški, doba varčevanja srebra, kje ga kupiti in prodati, kako se izogniti DDV-ju ob nakupu srebra), potem sem vam na razpolago za osebno svetovanje.

Lep pozdrav do naslednjič in pametne finančne odločitve vam želim!

Peter Herman

www.zlatenalozbe.com

Srebro kot naložba 1.del

Po mnenju mnogih analitikov ima srebro kot naložba izjemno velik potencial v prihodnosti. Več kot 10.000 načinov uporabe v industriji, izjemen antibiotik, trenutna cena srebra je nižja kot leta 1980,...Vas zanima kaj vse še dodatno upoštevajo analitiki pri svojih izjemnih napovedih in kaj dela srebro tako drugačno od ostalih naložb?

Tokrat ne bo samo naštevanja raznih dejstev in argumentov, ampak bo vlogo "pripovedovalca" zgodbe srebra kot investicije prevzel slikovni prikaz. Pravijo, da lahko slika pove več kot tisoč besed. Tudi tokrat se s tem popolnoma strinjam!

Ob tem bi poudaril še to, da bi dodatno težo vaše naložbe v srebro opravil nakup srebra brez 20% DDV-ja, ki je možen tako za večje enkratne zneske ter posebej za mesečna vlaganja v srebro. Vedite, da bo z rastjo cene tudi DDV zneskovno vse večji, zato se vam izplača to področje naložb dobro pretehtati, da se temu izognete.

www.visualcapitalist.com