Verjamemo vse, kar napišejo mediji in povedo politiki? Poglejte si praktične primere zapisanih člankov, povedanih argumentov o preteklih dogodkih. Marsikaj se boste od njih tudi naučili. Ob tem ne pozabite: vi ste tisti, ki odloča, ki verjame in ki prevzema odgovornost za svoja dejanja.
Denar, ki smo ga v preteklosti privarčevali oz. ga trenutno
varčujemo, je podvržen raznim negativnim vplivom o katerih sem govoril že v
preteklih zapisih mojega finančnega bloga. Tokrat bi rad izpostavil vplive, ki
ste jim podvrženi tako rekoč vsako sekundo svojega življenja:
- Mediji: bombardirajo nas z raznimi oglasnimi sporočili, informacijami na vsakem koraku. Internet, televizija, radio jumbo plakati, razna druga prodajna sredstva in sporočila. Imajo izjemno velik vpliv na vaše vsakodnevna navade in odločitve.
- Država, politika ter predstavniki ljudstva: odločajo o pomembnih in manj pomembnih zadevah, ter so predstavniki ljudstva, katerih odločitve bi nam morale delati življenje lažje in boljše. Sporočajo nam sporočila, ki nam jih morajo oz. želijo. Tudi oni imajo izjemno velik vpliv na naša življenja, odločitve.
Področje financ in manipulacija
A človek, se marsikdaj vpraša ali je vse res, ali se z nami
manipulira, ali se resničnost informacij zamegljuje in predstavlja v drugi luči?
To nam je pokazala zgodovina, slej ko prej pa nam jo bo pokazala tudi
prihodnost. (Ne)resničnost informacij in njihova manipulacija je posebej
vidna na področju financ, skupno pa jim je tudi, da odgovornosti za nepopolnost
in napačne informacije ne prevzame nihče. V tem pogledu smo si vedno sami krivi
ali bomo upoštevali nasvete in besede ekonomistov, politikov. Odgovornost tako
prevzamemo sami, to pa ima lahko posebej na finančnem področju zelo pozitivne
ali negativne vplive.
Katere vplive imate najraje vi?
Če si osebno želite ugodnih vplivov zase in svojo družino,
potem vam predlagam samo 3 stvari
- Finančno se pravočasno informirajte;
- Ne nasedajte oz. ne verjemite medijem za vsako ceno;
- Verjemite sami sebi in se sami odločajte po svoji vesti.
Poglejte si nekaj primerov:
Primer 1:
"Slovenija ne bo čutila hipotekarne krize"-Mar res?
 | |
| Vir: www.dnenik.si |
Zgornji članek iz 15. 9. 2007 ni bil napisan samo na omenjeni spletni
strani, ampak so to informacijo povzemali tako rekoč vsi naši mediji. Večina
ljudi je seveda to verjela, a kaj ko se je spremenila v napačno.
Primer 2:
"Ne kupujte zlata, ker prinaša stroške kot neobdelana njiva"- Mar res?
Tudi o temi zlata je v enem izmed slovenskih časnikov v letu
2007 pisalo: «Ne opecite se z nakupom zlata«!
 | |
| www.finance.si |
Nadaljevali so s tem, da boste z
zlatom imeli same stroške, saj je kot neobdelana njiva, zaključili pa s
trditvijo, da mogoče obstajajo določeni razlogi za kaj bi se vam nakup
izplačal, a o njih raje ne razmišljajte. Cena zlata za 31,10g zlata (unča) je v
takratnem času bila vredna okoli 900 dolarjev, danes (6.9. 2012) pa je vredna
že 1701,80 dolarjev. Bi omenjeni članek in tema takrat tudi vas odvrnila od
nakupa? Škoda za tiste, ki niso verjeli sebi!
Primer 3:
Peter Schiff, ekonomist, finančni komentator ter velik
poznavalec razmer na trgu je leta 2006 pravilno napovedoval in svaril pred hipotekarno krizo
in padcem nepremičnin v ZDA, a kaj, ko so se medijski komentatorji, novinarji, nepremičninski
agenti in ekonomisti iz njega dobesedno
»brili norca«.
Kdo je imel pravilne
argumente in kdo se je motil? Poglejte si v tem izjemno zanimivem videu:
Primer 4:
Peter Schiff v tem trenutku še vedno napoveduje dobre čase
za zlato in posebej v srebro, a kljub
temu se komentatorji znova smejijo njegovim napovedim in predlogom. Kaj bomo na te diskusije gledali čez 5 let?
Ali so bančne vloge res 100% varne?
Glede na trenutna medijska sporočila se pri nas
ustvarja mnenje, da Slovenija ni problematična država in da naše banke ne bodo
potrebovale mednarodne denarne pomoči. Kljub temu, da imata samo naši 2
največji banki za skoraj 3 milijarde slabih posojil (vir: www.delo.si ),
se pri nas še vedno ustvarja mnenje, da s tem ni nič narobe in da se bo sigurno
našla rešitev. Verjamem, da bomo do rešitve morali priti, ampak ali na naš račun?
So naše banke kljub vsem tem informacijam še vedno 100%
varne? Po mnenju države že, kaj pa po vašem mnenju?A lahko država, ki ima
prihodkov iz davkov okoli 8 milijard evrov, 100% jamči za vaše bančne depozite
(vloge), ki pa jih je na bankah prek 16 milijard evrov? Večina Slovencev misli da ja, saj so raziskave pokazale, da jih kar 71% ne razmišlja o dvigu
denarja iz bank. Po podatkih Banke Slovenije imamo Slovenci 41 milijard evrov prihrankov,
od tega pa banki zaupamo kar 38% teh sredstev. Vendar, ali se ob tem skriva celoten problem?
Izjemno ugledni ekonomisti pričakujejo »največjo bančno
krizo« v zgodovini, a nihče ne ve, kaj se bo v prihodnjih letih v resnici
zgodilo. Dejstvo je, da so se takšne stvari in situacije že dogajale, a ne ob
tako razvitih medijih in hitrih prenosih naših sporočil. Ne smemo zmotno misliti, da
po rešitvi določenega problema ne bodo prišli novi, še večji problemi, ob tem pa se
ne morem znebiti negativnega občutka in scenarija, ki ga delim z mnogimi
neodvisnimi ekonomisti in analitiki.
Predpostavimo, da rešimo problem naših
bank in varnosti naših bančnih vlog, da dokapitaliziramo banke oz. jih rešimo
z evropskim denarjem. To lahko za marsikoga pomeni končno olajšanje ter obenem
misel: »Saj sem vedel, da se bo vse skupaj rešilo in da moje premoženje na
banki ni bilo nikoli ogroženo. Kako, da sem to sploh lahko dvomil?« A prehitro
olajšanje se hitro lahko sprevrže, v šok, saj lahko za določenim problemom res
pride še večji. V mislih imam inflacijo. Zakaj se je pri nas šele zdaj začelo govoriti o inflaciji?
Dejstvo je, da realna inflacija že v preteklosti (pred krizo) bila vsaj 2x
večja od statistične (državne). Zdaj, ko se v medijih o tem končno le govori, pa se njun razkorak že drastično širi. Ob tem bi se zopet rad navezal na banke in
bančne vloge skoraj 40% Slovencev. Vidite problem? Fiskne obrestne mere,
naraščajoča inflacija, vse manjša kupna moč denarja, deleži Slovencev v denarnih enotah in depozitih pa se večajo, ker ga pojmujejo kot varno obliko
varčevanja.
Poglejte si primer varčevanja 2.000 eur na banki po 3% obrestni meri na dobo 10 let, če pri tem upoštevamo inflacijo:
BANKA
|
|
Znesek
|
2.000 eur
|
Obrestna mera
|
3%
|
Doba varčevanja
|
10 let
|
Nominalni privarčevani znesek
|
2.687,83 eur
|
Realna vrednost privarčevanega zneska v primeru inflacije:
|
1.478,30 Eur
|
Inflacija 4%
|
Depozit na banki v vrednosti 2.000 eur vam bo na 3% obrestni
meri dodatno navrgel 687,83 eur. Nominalno bomo nagrajeni in marsikdo bi se že veselil.
Pred vzklikom veselja je dobro poznati inflacijo (poglejte koliko manj vam ostane v denarnici v primerjavi z lanskim letom), ob tem preveriti ocene analitikov o prihodnji inflaciji, a ob tem
jasno ločiti med državno-statistično inflacijo in vašo-realno inflacijo. Ob trenutni inflaciji bi na banki v 10 letih realno izgubili
kar 45% premoženja. Čeprav boste pred sabo še vedno videli znesek 2.687,83 eur, bo ta realno pomenil le še 1.487,30 eur. Upoštevajte, da o 4% realni inflaciji ne govorimo več-poglejte podražitve
nafte, kruha, mesa...
Biti v čredi ovac, ali biti svoj pastir?
Osebno v medijih pogrešam informacije, kako praktično zaščititi svoje premoženje pred temi slabimi vplivi in se na prihodnje obdobje pripraviti, a kaj ko politične"zdrahe" in pogovori zasedajo prva mesta. Žal še vedno drži rek:
"Ovce so zato, da se jih striže".
Ne želim si, da ste med njimi tudi vi!
Peter Herman, l.r.
