"Ne kupujte zlata, saj lahko realno ohranite vaše premoženje!"

Tokrat začenjam z nekolikom provokativnim naslovom, ki pa je za ta čas popolnoma smiseln. Pravzaprav je njegova sporočilnost odvisna od tega kdo je izjavo izrekel in s kakšnim namenom vas želi od tega odvrniti. Tokrat imam v mislih države in tistih, ki imajo največje gospodarske in politične vplive na nas.

Ste kdaj razmišljali zakaj vam osebno država ni nikoli priporočala nakupa zlata kot zaščito vašega premoženja, po drugi strani pa vse svetovne države svoje nacionalne valute ščitijo z rezervami v palicah zlata? Zakaj se posebej v času največje finančne krize, ki je povzročila enormno povečanje državnih dolgov in se bodo le-ti skušali razvrednotiti z visoko inflacijo, vam preko medijev ne priporoča posedovanje realnih vrednosti (košček zemlje, zlata, srebra,...), ki bi dele vašega premoženja vsaj realno ohranjale?

Kitajska priporoča nakup zlata, Evropa in ZDA pa ne. Zakaj?

Kot kaže živimo v napačnem delu sveta!  To pa je nekaj samoumevnega npr. na Kitajskem, kjer je še nedavno bilo posedovanje fizičnega zlata prepovedano, sedaj pa fizični nakup zlata propagira celo Kitajska centralna banka, ki pravi Kitajcem, da je samo zlato še varno (www.goldreporter.de). Po drugi strani države zahodnega sveta, ki se utapljajo v dolgovih, ravnajo ravno nasprotno. Kot pametne in dobre poteze, se propagirajo zadolževanje in življenje na kreditih, z denarjem, ki ga še sploh nismo ustvarili. Pa mi povejte. S kom je lažje manipulirati? Z zadolženim posameznikom na kreditih in dolgovih ali s posameznikom, ki je finančno svoboden? Zahodni svet (ZDA, Evropa)  nakupov plemenitih kovin ne bo nikoli podpiral, saj bi s tem priznali neuspeh svojega bančništva in povečali nezaupanje v papirnati denar, a hkrati potiho delajo prav to. To pa ni predmet širših razprav.

Zlato vplivalo na začetek bančništva

Dejstvo je, da zlata in srebra ne moreš neomejeno tiskati, vlogo hranilca vrednosti pa opravljata že več kot 4000 let. Ob tem bi omenil njuno veliko vlogo, ki sta jo imela za razvoj bančništva, ki pa je njune 3 edinstvene funkcije, ki bi jih moral denar opravljati (menjalno sredstvo, ohranjevalec vrednosti, obračunska enota) izrabil in nam podtaknil papirnati denar (fiduciarni denar), denar brez kritja. Papirnati denar vam že dolgo ne nudi več funkcije ohranjevalca vrednosti, ampak le kot menjalno sredstvo. 

Poglejte si ta zgodovinski primer delovanja našega bančništva na zelo enostaven način:

Kot vidite imamo težavo, da lahko naš sistem ustvarja denar brez kritja. V zgodovini so bili torej časi, kjer je bil naš denar popolnoma krit z zlatom in časi, ko so politične in gospodarske elite zagovarjale in tudi uvedle sisteme, kjer je bil denar brez zlatega kritja. Prav za obdobja brez zlatega standarda so značilne elastične zaloge denarja, ki se jih lahko razširi ali skrči po mili volji, da bi zadovoljili potrebe gospodarstva, te možnosti ustvajanja denarja iz nič, brez realne podlage, pa vodijo do problema, ki ga imenujemo inflacija. Inflacijo lahko poimenujemo tudi "tihi davek", saj je za nas popolnoma samoumeven ter ni predmet naših vsakodnevnih razprav, če se jo ohranja na nizkih nivojih. Problem nastane takrat, ko se inflacija začne poviševati ter ko začnete primerjati pretekle cene hrane, blaga z zviševanjem vaše plače. V kolikor v službi niste napredovali v višji plačni razred, boste opazili, da kupno moč vseskozi izgubljate in jo boste izgubljali še naprej.

Bi imeli tiskarski stroj?

Večina ljudi je danes navajena le papirnatega denarja in niti ne ve, kako se izogniti negativnemu vplivu, ki ga določajo "veljaki"  s tiskarskimi stroji. Imajo veliko težavo pri razumevanju denarja, saj jim kot poštenim ljudem ni jasno, kako lahko banke ustvarjajo čudežni denar in kaj bo to za njih pomenilo. Predstavljajte si primer: imate finančne dolgove in ste v dar dobili stroj s katerim lahko tiskate evre po mili volji. Ob tem ste sebični, pohlepni in vam ni mar za druge. Kaj boste storili? Verjetno si boste natiskali denar-evre, da boste pokrili minus in ob tem zavestno tiskali še naprej, si naredili zaloge denarja, ob tem pa vam ne bo mar za druge, če bodo na ta račun malce izgubili kupno moč. Verjamem, da se vaš stroj ne bi več ustavljal, dokler bi imeli to možnost. Podobna zgodba je z državami  oz. unijami , saj je kupna moč denarja potisnjena v ozadje, vse z namenom čimvečje ekspanzije gospodarstev ali po drugi strani z razvrednotenjem dolgov, ki so se v teh letih nabrali. 

Neomejeno tiskanje denarja je vaš sovražnik

Prav zato je denar, ki ga je možno neomejeno tiskati in je del vaših varčevanj (posebej dolgoročnih naložb), negativno "obremenjen" z vplivom tistih, ki po mili volji upravljajo s količino denarja v obtoku. Vedite, da bolj kot se bo govorilo o tiskanju denarja in reševanju dolgov, manj bo vreden vaš bankovec, ki ga namenjate v denarne naložbe za varčevanja (šolanje otrok, pokojnina,...) na dolgi rok. Realna izguba ne bo vidna takoj, ampak takrat, ko boste denar najbolj potrebovali. Takrat, ko bo za dodatno varčevanje mogoče prepozno!

Za konec vam ponujam še razmislek o izjavi Mayerja Amschela Rothschilda, člana velike bančne dinastije, izpred skoraj stoletja, ki izpostavlja "nenadkriljiv" vpliv tistega, ki ustvarja denar.

"Dajte mi nadzor nad državnimi zalogami denarja in popolnoma vseeno mi bo, kdo bo določal zakone."

Peter Herman, l.r.

Kako lahko z nakupom zlata zaščitite svoj denar pred rastočimi cenami nafte, kruha, mleka...?

Poglejte si razloge, zakaj bi vas lahko vaše zlato zaščitilo pred vedno višjimi cenami hrane, nafte, inflacijo...

Upadanje kupne moči papirnatim valutam v primerjavi z zlatom

Ste slišali napovedi, da se bodo konec leta občutno začele dražiti najnujnejše življenjske potrebščine kot so pšenica, kruh, meso, mleko...? Verjetno ste to tudi sami pričakovali, saj so načini reševanje finančne krize, državljanske vojne v Severni Afriki in Bližnje Vzhodu, naravne katastrofe (suše, poplave) ter rastoče cene nafte, eni izmed temeljnih razlogov, da se bomo v prihodnje prehranjevali dražje.

V vsej zgodovini je prihajalo do zelo podobnih situacij kot smo jim priča tudi danes, ko so se začele dražiti tudi hrana, življensko pomembne stvari in surovine. Slednje lahko v grobem razdelimo na 4 področja: plemenite kovine, industrijske kovine, energenti ter kmetijske surovine, na njihovo ceno pa vpliva t.i. surovinski trend, ki poteka v različnih obdobjih-ciklih ter ponudba in povpraševanje po določenih surovinah. 

Po logiki višjih cen v prihodnje, bi si bilo dobro narediti zaloge hrane in nujnih življenjskih potrebščin, da bi v prihodnosti na ta račun lahko kaj privarčevali. A kaj, ko gre za večinom hitro pokvarljivo blago (meso, mleko), po drugi strani, pa bi vam hitro zmanjkalo prostora za hrambo. Če tudi sami osebno stavite na višje cen surovin v prihodnje, se bo dobro obrniti posebno na tiste, ki imajo posebno vlogo. V preteklosti so se kot zaščita pred višjimi cenami najbolje izkazale plemenite kovine-med njimi zlato in srebro.

Kako se zaščititi pred višjimi cenami z nakupom zlata?

Zlato je bil vedno denar (zlatniki-zlata Panda)

Zlato je surovina oz. plemenita kovina, ki je bila v očeh človeštva vedno nekaj posebnega, zato jo je dobro poznati:

• 4000 let je imelo funkcijo plačilnega sredstva

• je denar izven bančnega sistema

• je univerzalna valuta za cel svet,

• nikoli v zgodovini ni bilo vredno nič,

• je izjemno dober ohranjevalec vrednost,

• je realna zaščita pred inflacijo.

Centralne banke začele intenzivno kupovati zlato

Pomembno je vedeti, da so centralne banke po svetu pred tremi leti znova začele kupovati zlato za zaščito svojih rezerv, intenzivnost njihovih nakupov zlata pa naj bi bila primerljiva z letom 1960 in letom 1971, ko so v Bretton Woodu razglasili konec zlatega standarda. Po koncu sistema zlatega standarda je cena zlata dolgoročno naraščala do leta 1980 s porastom cene 2400 % (iz 35 dolarjev na 850 dolarjev za 31,10 g zlata).

V prvi polovici leta 2012 so centralne banke kupile 254 ton zlata, kar je 25 % več kot enako obdobje lani. Pri tem so posebej aktivne centralne banke Kazakstana, Turčije, Mehike, Kitajske, Rusije, Ukrajine in Filipinov.

Rastoči nakupi zlata iz strani centralnih bank

Mnogi se sprašujete ali je sedaj pravi čas za nakup oz. s kakšnim namenom centralne banke ravno sedaj kupujejo zlato?

Zlato ljubi recesije

Tudi cena zlata je odvisna od ponudbe in povpraševanja, ki jo skozi čas vidimo skozi njne nihaje. V zadnjih 10 letih, je cena zlata v evrih  povprečju naraščala 15%, izjemno velik vpliv na ceno pa imajo posebej recesije.

V času recesij začne cena zlata naračati.

Kateri mesec je najboljši za nakup zlata?

Ker se zopet nahajamo v recesiji je glavno vprašanje ali je trenutno ugoden čas za nakup oz. kateri meseci so bili za nakup v zadnjih 10 letih najugodnejši in najprimernejši. Seveda je to mogoče manj pomemben podatek, posebej za tiste, ki zlato kupujejo dolgoročno. Kljub temu ta podatek marsikomu pomaga izbrati k pravilni odločitvi.

Najugodnejši nakupi zlata po mesecih-najboljša september in november.

Cene zlata med ciklusi olimpijskih iger

Ker smo bili nedavno priča Olimpijskim igram v Londonu, bi vam rad pokazal tudi primerjavo med dvema olimpijskima ciklusoma in ceno zlata. Od leta 2008, ko so bile igre v Pekingu, se je cena v dolarjih povzpela za 100%. Ob tem se nam že poraja vprašanje kako bo ta graf videti čez 4 leta, ko bodo igre  Rio de Janeiru. Prepričan sem, da bo takrat zlata medalja za športnike še vrednejša.

Rast cene zlata od Pekinga do Londona (Olimpijske igre).

Odločite se pravočasno

 

To je samo delček dejstev, ki bi jo vi kot upravljalec svojega in družinskega premoženja morali poznati. Kot vsaka naložba ima tudi naložba v zlato določene zakonitosti, ki jih morate nedvomno poznati, da se lahko pravilno odločate. Priporočam vam, da jih spoznate čimprej, saj ravno sedaj vstopamo v čas, ki ga ima zlato najraje. Verjamem, da bo zelo koristen tudi za mnoge družine, ki natančno vedo, zakaj ga imajo.

Peter Herman, l.r.