REZULTATI STRESNIH TESTOV SLOVENSKIH BANK IN KDO BO PLAČEVAL IZGUBE?

Celotna Slovenija nestrpno čaka rezultate stresnih testov slovenskih bank, ki naj bi bili znani 13. decembra, po zadnjih podatkih celo 1 dan prej. V medijih krožijo različna mnenja, na podlagi katerih si je težko ustvariti svoje mnenje. Vas zanima kje se lahko zgodijo odpisi našega premoženja?

Katere banke so vključene v stresne teste?

Poleg treh sistemsko najpomembnejših bank oziroma bančnih skupin, NLB, NKBM in Abanke, so na podlagi nekaterih meril v pregled vključene še Gorenjska banka, Banka Celje, Unicredit banka Slovenije, Hypo Alpe Adria Bank, Raiffeisen banka, Probanka in Factor banka – zadnji v skladu s postopkom nadzorovanega prenehanja poslovanja iz začetka septembra le v omejenem obsegu. Te banke predstavljajo približno 70 odstotkov slovenskega bančnega sistema.

Banka Slovenije (foto: Leon Vidic/DELO)

Kaj se na bankah preverja?

Stresni testi "bottom up" vključujejo tri bistvene elemente presoje, in sicer oceno sposobnosti banke za pokrivanje njenih izgub, oceno izgub banke iz naslova donosnih in nedonosnih terjatev ter oceno kako se banka odziva po osnovnem in neugodnem scenariju, ki so v prihodnosti možni.

Kakšna bo bančna luknja?

Po mnenju ekonomista Jožeta P. Damijana naj bi decembersko razkritje stresnih testov pokazalo obseg slabih kreditov v vrednosti 7,8 mrd evrov. Ob tem poudarja, da so banke 4,6 mrd evrov oz. 60% te vrednosti že dale na stran oz. že oblikovale slabitve. Skupen obseg dokapitalizacije bank naj bi iz tega naslova znašal med 2,2 in 3 milijardami evrov.

Se lahko zgodi Ciper?

Politiki poudarjajo, da primerjava Slovenije in Cipra ni na mestu in da se kaj takega (14 dnevno zaprtje bank, dvigovanje omejenih vsot na bankomatih) pri nas ne more zgoditi, a obenem iz Evrope slišimo izjave, da bo prav ciprski reševanje bančnega sistema model za reševanje bank v prihodnje (povezava na članek).

Tovrstne informacije je seveda vedno dobro jemati z določeno mero rezerve, a vendar so nam vseeno znak, da se v določenih negativnih razpletih seveda lahko zgodijo. Nihče nam ne more zagotoviti, da se kaj takega nam ne more primeriti.

Bančni rop po ciprsko

 

Drastične spremembe v reševanju bank v Evropi (BAIL-IN ali BAIL-OUT) v prihodnje

V Evropi se je v preteklosti banke reševalo s pristopom BAIL-OUT (Grčija), sedaj ga bo nadomestil pristop BAIL-IN (Ciper). Kakšne so razlike med njima?

BAIL-OUT: Reševanje bank s strani držav in vlad oz. z davkoplačevalskih denarjem

BAIL-IN: Banke bodo reševali najprej delničarji (lastniki delnic), nato upniki (lastniki delnic), šele nato, lahko pride državna pomoč (davkoplačevalci) ali pomoč od zunaj. To pomeni, da bodo poleg delničarjev, trpeli izgube tudi lastniki bančnih obveznic. Kaj pa davkoplačevalci, mi?

Marsikdo bo rekel, da ne kupuje bančnih obveznic in ga zato iz tega vidika ne skrbi. Ste vedeli, da približno pol milijona Slovencev varčuje za varno starost v pokojninskih skladih in v zavarovanjih, ki imajo v svojem portfelju izjemno velike deleže obveznic. Kako bodo pokojninske družbe še lahko zagotavljale trenutne  zajamčene donose (2,1% letnega donosa), če pride do odpisa dolgov in od čigavega denarja bodo pokrivale izgubo?

Dejstvo je, da čim večji bo odpis dolga, tem manj bodo sanacijo bank dolžni dokapitalizirati davkoplačevalci. Vendar ali niso davkoplačevalci tudi vlagatelji v pokojninsko-varčevalne sheme in zavarovanci klasičnih življenjskih zavarovanj, katerim zavarovalnice za premije kupujejo tudi obveznice, ki so v teh portfeljih zakonsko določene?

Kje so nevarnosti?

V primeru, da banka pride v težave, NI dobro biti:

• delničar banke, saj to pomeni, da lahko vrednosti delnice drastično pade oz. v primeru propada banke pade na vrednost 0. 

• upnik banke, ki je izdala obveznico, saj vi kot upnik oz. lastnik obveznice "upate", da vam bo banka povrnila denar z obrestmi ob izteku ročnosti obveznice. 

• varčevalec v pokojninskih shemah in zavarovanec v klasičnih življenjskih zavarovanjih, saj ti ponudniki že v tem času težko zagotavljajo zajamčene donose, kaj bo šele v primeru, da pride do odpisov izgub.

• lastnik depozitov na posamezni banki, saj lahko ravno ta banka zaide v težave.

Nevarnost bančnim depozitom lahko predstavlja pobuda iz Mednarodnega denarnega sklada, kjer so predlagali "vseevropski" davek na bančne depozite v višini 10%, ne glede na višino depozitov na bankah      (povezava-članek). Največjo nevarnost zaradi preteklih slovenskih bančnih "grehov" pa vidim v zamajanju zaupanja v slovenske banke in njihovo delovanje. V tem trenutku so slab "posojevalec" denarja oz. kreditov, hitro pa se jim lahko zgodi, da bodo ljudje dodatno nezaupanje "nagradili" z dvigi denarja iz bank in ga dali v varnejše naložbe ter kjer za svoje varčevanje ne bodo "kaznovani" s strani države in domačih bank.

Pretekli dogodki so pokazali, da "slepo" 100% zaupanje državi všečnih naložb ni optimalna izbira, saj so pravzaprav te naložbe vselej najbolj na "udaru". S tem mislim, da država najraje vzame tam, kjer ima največ od tega!

Kako se lahko zaščitite pred težavami bank?

Pred težavami se boste najbolje zaščitili s tem, da boste najprej preverili, kaj v svojem porfelju sploh imate. Večkrat ljudje šele pri premoženjskem svetovanju s pomočjo premoženjskega svetovalca ugotovijo, da "nevede" kupujejo naložbe, ki jih sploh ne poznajo. Dobro je čimprej spoznati katere naložbe so za vas sploh primerne ter spoznati alternative bančnim delnicam, depozitom in obveznicam, ki so po mojem mnenju v tem trenutku pri nas med najbolj tveganimi naložbami. 

Prirporočam vam, da budno spremljate dogodke, ki bodo sledili po razkritju stresnih testov in pravočasno ukrepate. V zvezi z dodatnimi informacijami in morebitnimi vprašanji pa sem vam na voljo.

Lep pozdrav

Peter Herman, l.r.

Kako lahko z nakupom zlata zaščitite svoj denar pred rastočimi cenami nafte, kruha, mleka...?

Poglejte si razloge, zakaj bi vas lahko vaše zlato zaščitilo pred vedno višjimi cenami hrane, nafte, inflacijo...

Upadanje kupne moči papirnatim valutam v primerjavi z zlatom

Ste slišali napovedi, da se bodo konec leta občutno začele dražiti najnujnejše življenjske potrebščine kot so pšenica, kruh, meso, mleko...? Verjetno ste to tudi sami pričakovali, saj so načini reševanje finančne krize, državljanske vojne v Severni Afriki in Bližnje Vzhodu, naravne katastrofe (suše, poplave) ter rastoče cene nafte, eni izmed temeljnih razlogov, da se bomo v prihodnje prehranjevali dražje.

V vsej zgodovini je prihajalo do zelo podobnih situacij kot smo jim priča tudi danes, ko so se začele dražiti tudi hrana, življensko pomembne stvari in surovine. Slednje lahko v grobem razdelimo na 4 področja: plemenite kovine, industrijske kovine, energenti ter kmetijske surovine, na njihovo ceno pa vpliva t.i. surovinski trend, ki poteka v različnih obdobjih-ciklih ter ponudba in povpraševanje po določenih surovinah. 

Po logiki višjih cen v prihodnje, bi si bilo dobro narediti zaloge hrane in nujnih življenjskih potrebščin, da bi v prihodnosti na ta račun lahko kaj privarčevali. A kaj, ko gre za večinom hitro pokvarljivo blago (meso, mleko), po drugi strani, pa bi vam hitro zmanjkalo prostora za hrambo. Če tudi sami osebno stavite na višje cen surovin v prihodnje, se bo dobro obrniti posebno na tiste, ki imajo posebno vlogo. V preteklosti so se kot zaščita pred višjimi cenami najbolje izkazale plemenite kovine-med njimi zlato in srebro.

Kako se zaščititi pred višjimi cenami z nakupom zlata?

Zlato je bil vedno denar (zlatniki-zlata Panda)

Zlato je surovina oz. plemenita kovina, ki je bila v očeh človeštva vedno nekaj posebnega, zato jo je dobro poznati:

• 4000 let je imelo funkcijo plačilnega sredstva

• je denar izven bančnega sistema

• je univerzalna valuta za cel svet,

• nikoli v zgodovini ni bilo vredno nič,

• je izjemno dober ohranjevalec vrednost,

• je realna zaščita pred inflacijo.

Centralne banke začele intenzivno kupovati zlato

Pomembno je vedeti, da so centralne banke po svetu pred tremi leti znova začele kupovati zlato za zaščito svojih rezerv, intenzivnost njihovih nakupov zlata pa naj bi bila primerljiva z letom 1960 in letom 1971, ko so v Bretton Woodu razglasili konec zlatega standarda. Po koncu sistema zlatega standarda je cena zlata dolgoročno naraščala do leta 1980 s porastom cene 2400 % (iz 35 dolarjev na 850 dolarjev za 31,10 g zlata).

V prvi polovici leta 2012 so centralne banke kupile 254 ton zlata, kar je 25 % več kot enako obdobje lani. Pri tem so posebej aktivne centralne banke Kazakstana, Turčije, Mehike, Kitajske, Rusije, Ukrajine in Filipinov.

Rastoči nakupi zlata iz strani centralnih bank

Mnogi se sprašujete ali je sedaj pravi čas za nakup oz. s kakšnim namenom centralne banke ravno sedaj kupujejo zlato?

Zlato ljubi recesije

Tudi cena zlata je odvisna od ponudbe in povpraševanja, ki jo skozi čas vidimo skozi njne nihaje. V zadnjih 10 letih, je cena zlata v evrih  povprečju naraščala 15%, izjemno velik vpliv na ceno pa imajo posebej recesije.

V času recesij začne cena zlata naračati.

Kateri mesec je najboljši za nakup zlata?

Ker se zopet nahajamo v recesiji je glavno vprašanje ali je trenutno ugoden čas za nakup oz. kateri meseci so bili za nakup v zadnjih 10 letih najugodnejši in najprimernejši. Seveda je to mogoče manj pomemben podatek, posebej za tiste, ki zlato kupujejo dolgoročno. Kljub temu ta podatek marsikomu pomaga izbrati k pravilni odločitvi.

Najugodnejši nakupi zlata po mesecih-najboljša september in november.

Cene zlata med ciklusi olimpijskih iger

Ker smo bili nedavno priča Olimpijskim igram v Londonu, bi vam rad pokazal tudi primerjavo med dvema olimpijskima ciklusoma in ceno zlata. Od leta 2008, ko so bile igre v Pekingu, se je cena v dolarjih povzpela za 100%. Ob tem se nam že poraja vprašanje kako bo ta graf videti čez 4 leta, ko bodo igre  Rio de Janeiru. Prepričan sem, da bo takrat zlata medalja za športnike še vrednejša.

Rast cene zlata od Pekinga do Londona (Olimpijske igre).

Odločite se pravočasno

 

To je samo delček dejstev, ki bi jo vi kot upravljalec svojega in družinskega premoženja morali poznati. Kot vsaka naložba ima tudi naložba v zlato določene zakonitosti, ki jih morate nedvomno poznati, da se lahko pravilno odločate. Priporočam vam, da jih spoznate čimprej, saj ravno sedaj vstopamo v čas, ki ga ima zlato najraje. Verjamem, da bo zelo koristen tudi za mnoge družine, ki natančno vedo, zakaj ga imajo.

Peter Herman, l.r.