Zakaj banke niso več 100% varne naložbe-posebej za srednji sloj, podjetja in podjetnike?

Zakaj lahko država vaš privarčevani denar vzame, če ga potrebuje? Zakaj denar na banki ni več 100% varen? Zakaj nas je ciprski bančni problem tako presenetil? Kako se osebno pripraviti, da podobna zgodba ne preseneti tudi nas?

Odločitev, da se Ciprčanom odvzame del bančnih vlog (najprej vsem, nato samo tistim z sredstvi nad 100.000 eur), je vse ljudi izjemno presenetila, saj smo bili podobnim dogodkom priča tudi v letih 1930 v ZDA. Kot kaže ti modeli »razlaščanja« ljudi in njihovih prihrankov ne bodo nikoli zastareli, žal pa so to Ciprčani prepozno ugotovili. Bančne težave so pač težave, ki jih je potrebno reševati čez vikend in ob praznikih, ko se ljudje na poteze »oblasti« ne zmorejo pravočasno odzvati. 

 Slika1: Množice pred bankami: ZDA 1930 in Ciper 2013

V izogib podobnim scenarijem, ki lahko doletijo tudi Slovenijo in naš bančni sistem, je dobro, da tudi sami spoznate, da je 14-dnevno zaprtje ciprskih bank in poseben davek na depozite, v celotni Evropi spremenil pogled na varne naložbe in likvidnost bančnih depozitov. 

Nekaj pomembnih informacij:

1. Depozit ni vaš, ampak je obveznost banke, da ga povrne z obrestmi

Banke imajo zaradi finančne krize vse večje dolgove, vaši depoziti, ki jih položite na banko pa so obveznost banke, da vam denar vrne z obrestmi. Kaj pa, če banka pride v težave? Se lahko zgodi, da celotne bančne obveznosti do vas ne bodo odplačane?  

2. Denar na banki ni 100% varen

Denar na banki naredi varnega država oz. bančni sistem, ki temelji zgolj na zaupanju, da je tam denar varen. Henry Ford je nekoč dejal: 

"Če bi ljudje poznali delovanje bančnega sistema, bi prišlo do revolucije še pred jutrom naslednjega dne!"

Bančni sistem (fractional reserve banking) omogoča, da so depoziti večkrat posojeni. To pomeni, da lahko banke na ta račun ustvarijo več denarja in dobička, a problem se pojavi, ko večje število ljudi (zaradi izrednih dogodkov) želi hkrati dvigniti denar-t.i. bank run. To lahko posledično pomeni propad bančnega sistema države in prav zato so Ciprčanom dvigovanje bančnih vlog strogo omejili.  Ali lahko v prihodnje pričakujemo več tovrstnih dogodkov? Ali je za tiste, ki imajo vrednost depozitov na bankah nad 100.000 eur banka še 100% varna? 

3. Države so zabredle v velike dolgove in ne nadzorujejo več svoje porabe.

Banke in države ohranjajo vzajemen odnos, saj obe strani druga drugo potrebujeta. Države potrebujejo banke, da si lahko izposojajo večje količine denarja, po drugi strani pa države bankam in bančnemu sistemu pomaga z reševanji oz. dokapitalizacijami. Pri nas trenutno država ljudem že učinkovito jemlje sredstva z inflacijo, medtem ko jim bančni sistem ponuja nizke obrestne mere. Dodatni problem se lahko pri nas pojavi, ko bi Slovenija po vzoru Cipra, ljudem z davkom zasegla težko privarčevani denar. Če država potrebuje denar, potem ga lahko tudi vzame tam, kjer si želi!

 Slika2: Evropski dolgovi v % BDP-ja

Kaj pa sploh pomeni 100% državna garancija na bančne vloge? Slovenija čez par mesecev potrebuje 3 milijarde evrov za nemoteno delovanje, pri tem pa se pojavljajo vprašanja, kje jih bo dobila. Slovenci imamo na bankah 15 milijard evrov depozitov, pri tem pa se lahko vprašamo kako lahko Slovenija v tem času še sploh zagotavlja 100% garancijo, ko trenutno mrzlično išče vire za znesek, ki je 5x manjši? Ja, vse je v našem zaupanju, ki pa stoji na vse bolj trhlih tleh.

4. Krize še ni konec

Finančna kriza se je začela v letu 2008  in traja že 5 let. Politiki nam neprestano sporočajo, da stvari rešujejo, medtem pa dolgovi evropskih držav, ZDA in Japonske vztrajno rastejo, kriza pa se v večini držav zaostruje. V prihodnje lahko pride do naslednjih scenarijev: nov monetarni sistem, totalni finančni zlom, 3. Svetovna vojna, popolno razvrednotenje nekritega papirnatega denarja (hiperinflacija), zaplemba zasebnega premoženja,… Nič od tega vas ne bi smelo presenetiti.

5. Vse temelji le v našem zaupanju v bančni sistem

Zaradi nedavnih dogodkov na Cipru se je marsikdo vprašal, kako varna so naša sredstva in koliko ljudi bi denar sploh dobilo iz bank, če bi ga zahtevali vsi. Z zagotovostjo lahko rečemo, da bi denar dobilo manj kot 10% ljudi. Naloga bančnega sistema namreč je, da vsi ljudje ne pridejo hkrati iskati svojih sredstev, saj bi to lahko pomenilo, da banke svoje dejavnosti ne bi mogle več opravljati, ti pa bi pomenilo konec bančnega sistema kot ga poznamo. Pričakujete lahko, da sedaj vstopamo v krizo zaupanja in več kot bo »ciprskih primerov« bolj se bo načenjala vera ljudi v nekriti denar, v denar, ki temelji le na zaupanju. Naš denar je vlogo ohranjevalca vrednosti premoženja že davno izgubil in ko bomo v prihodnje priča višji inflaciji, ste lahko prepričani, da naše zaupanje v papirnati denar ne bo višje kot danes.

6. Kakšna bo slovenska zgodba?

Razumeti morate, da je naloga politikov, da ohranjajo naše zaupanje v državo in naš bančni sistem, zato od njih ne pričakujte realnih ocen, ki bi v nas lahko vzbudila dvom. Njihove izjave poslušajo bonitetne hiše in mediji, vsaka realna izjava pa lahko pomeni, da se bo obrestna mera naših obveznic povišala, kar bo pomenilo dražje zadolževanje. Kdo od nas pa si tega sploh želi?

Druga stvar je varnost našega premoženja in njegova izpostavljenost negativnim vplivom. Po podatkih Banke Slovenije imamo Slovenci 15 milijard eur prihrankov na banki, na spodnji sliki pa vidimo njihovo razporejenost in višino po številu prebivalstva.

 Slika3: Višina prihrankov v bankah

Primer Cipra je v marsikomu prebudil vprašanja kako bo, ko bo za pomoč zaprosila Slovenija?

-          Ali so naše bančne vloge še res 100% varne oz. koliko časa to še bodo?

-          Ali lahko dobimo 100% zagotovila, da bank pri nas ne bodo zaprli in nam ne bodo onemogočili dostopati do svojih depozitov?

-          Ali bodo tudi pri nas tisti z depoziti nad 100.000 evrov višje obdavčeni?

7. Kdo je v največji nevarnosti?

Če pogledamo zgodbo Cipra, so najkrajši konec potegnili ljudje iz srednjega razreda, podjetja in podjetniki. Te "populacije" je v državah največ, zato bodo tudi v prihodnje glavni plačniki davkov in "grehov", ki so jih zagrešili drugi. Zato tudi vam posebno opozorilo. 

Na Cipru so jo najboljše odnesli politiki in veliki gospodarstveniki, ruski oligarhi... Ti naj bi med 1.3. in 15.3. (15. marca se je sestala evro skupina, ko se je odločila obdavčiti bančne depozite) potegnili svoje bančne depozite na varno, saj se je prihajajoč scenarij v teh krogih vedel že tedne poprej. Posebej pa bode v oči, da je ciprski predsednik in z njim povezano podjetje Loutsios & Sons, tako uspelo pravočasno odnesti 21 milijonov evrov. To naj bi uspelo narediti še 131 podjetjem, katerih imena že krožijo v javnosti (seznam ciprskih podjetij). 

100% garancij ni!

Zapomnite si, da 100% garancij ni, saj vam v tem obdobju nihče za nič ne more garantirati, saj ne zna predvideti točnih prihodnjih dogodkov. Verjamete lahko samo samemu sebi, saj boste tudi vi nosili odgovornost za svoje odločitve.

Vam pa kljub trenutnemu »sončnemu vremenu" priporočam, da s seboj za vsak slučaj nosite "dežnik«. S tem mislim na razpršenost varčevanj in finančnih sredstev, ki so primerna za čas v katerem smo, saj smo se lahko in se bomo kot kaže tudi  v praksi prepričali, da na finančnem področju lahko hitro pride do sprememb.

"Upajmo na čim bolj ugodnejši razplet, a bodimo pripravljeni na najslabše!"

Kako pridobiti več pravočasnih in koristnih informacij o tem?

Lahko se prijavite na moje svetovanje in boste prejeli osebni finančni načrt ter redne mesečne e-mail komentarje pomembnih informacij za vaše osebne naložbe in finance.

Peter Herman