Ker je ta blog posebej namenjen mladim ter mladim družinam sem se odločil, da vam zaupam, nekaj pomembnih stvari in informacij, katere bi bilo dobro, da jih poznate, da vam bo ostalo več denarja in da vas opozarjam na morebitne pasti s katerimi ga lahko izgubljate. Žal živimo v času v katerem še nikoli prej ni bilo bolj pomembno, kam dati denar, kako ga zadržati ter kako v prihodnjih letih sploh kaj ustvariti zase in otroke. Opozoril bi vas rad na nekaj pasti vašega premoženja, ki se jih sami včasih ne zavedemo, vendar igrajo pomembno vlogo, koliko vam ostane v denarnici:
Vir: www.delo.si
1. Finančna pismenost: Dejstvo je, da šole porabljajo milijone evrov za razne šolske rekvizite, potrebščine, ki pomagajo učencem do bolj kvalitetnega izobraževanja. Vendar, ste razmišljali koliko so šole vložile v finančno izobraževanje učencev oz. koliko ur finančnega izobraževanja ste v preteklosti bili deležni vi. Prav od tod že izvira primarni vzrok, da od majhnih nog ne poznamo dovolj oz. imamo občutek da se nam vseskozi nekaj prikriva. Ali je državi oz. »državnim« finančnim inštitucijam v interesu, da o financah ne vemo več kot za oceno 2 (po zadni raziskavi revije Moje finance), pa premislite sami.
2. Inflacija: Po mojem mnenju največji sovražnik vašega premoženja poleg »neinformiranosti«. Inflacije se sprva ne opazi, saj je za to potrebna vaša pozornost na cene stvari, ki ste jih redno kupovali v preteklosti in ki jih boste tudi v prihodnosti.
Statistični urad Republke Slovenije trdi svoje (inflacija cca. 2,7 %), vaša denarnica trdi drugače (realna inflacija je 2x oz 3x višja od statistične inflacije). Komu bolj verjamete? Je to razlog, da svoja denarna sredstva zaščitite pred inflacijo ali pa se vam ne zdi dovolj veliko? Predstavljajte si, da varčujete za otroka od njegovega rojstva z namenom kasnejšega študija ali večjega nakupa. Bo nominalen znesek privarčevanega primerljiv tudi realno? Boste za današnjih 3.000 eur čez 20 let še vedno dobili isto stvar. Po statističnem letopisu, kjer beležijo cene življenskih potrebščin lahko ugotovite, da je bila takrat cena za 1 kg rženega kruha 35 tolarjev, koliko vas stane danes, če ga ovrednotite v tolarjih?
3. Državni dolgovi: Verjetno vas informacije o zadolženosti držav že močno utrujajo, vendar bi bilo dobro, da se pri tem vprašate, kaj to pomeni osebno za vas. Državni dolg nima neposrednega vpliva na vas, vendar so se ti v preteklosti reševali na način, da so se nacionalne valute razvrednotile, s tem so se razvrednotili dolgovi držav, ampak posledično so s tem izgubili velike vrednosti prihrankov, ki so jih imeli v taisti valuti. Posebno dovzetne za tovrstne izgube so denarne naložbe, ki so bile v preteklosti varne, sedaj pa postajajo »nevarne« (bančni depoziti, obveznice, klasična življenska zavarovanja). Premislite, kako bi lahko to vplivalo na vaše premoženje in prihodnje varčevanje.
4. Odlaganje začetka varčevanja: Kljub različnim ciljem, ki jih želimo z našim odrekanjem v prihodnosti doseči, nas različne negativne informacije (ne vemo kje je sploh dobro varčevati) ter značajske lastnosti odvračajo od začetka varčevanja. To lahko ima za posledico, da svojih ciljev ne bomo pravočasno dosegli oz. v najslabšem primeru sploh ne bomo. V spodnji preglednici si poglejte, kakšne so razlike med njimi:
5. Napačno svetovanje oz. prodaja produktov: Večina ljudi ima na finančnem področju negativne izkušnje. Zakaj? Razlogov je več. Na vam povem primer: Ko greste k zdravniku, vas on vpraša, kje vas boli oz. kašne težave imate. Ko greste k avtomehaniku, mu verjetno tudi zapate kakšno težavo v zvezi z avtomobilom in od njega želite popravilo. Zakaj to še ni praksa in navada, ko gre za naše upravljanje premoženja in denarja. Brez licenc in brez znanja se sami odpravimo po finančne produkte oz. nas je tja napotil sosed, ki je imel v preteklosti izjemne koristi in bo nemara tako tudi v prihodnosti. Ali bo to res tako? Spomnite se izjemnih rasti slovenskih delnic in skladov od leta 2000-2008. Kako je bilo kasneje? Druge slabe odločitve so, da se npr. ujamete v past prodaje finančnih produktov, kjer se z vami niso pogovorili in vprašali kakšne želje in cilje sploh imate, ampak so vam nekaj vslili in prodali. Ste se kdaj vprašali ali so določeni finančni produkti, ki jih imate sploh primerni za vas?
Previdnost tukaj ni odveč, zato je dobro, da ste sami tudi dovolj finančno informirani, da se posvetujete na različnih straneh, pridobite 2. mnenje, prebirate finančne informacije in se kasneje odločate po razumni in navadni »kmečki« logiki.
Blog odraža moja mnenja in razmišljanje. Pred finančnimi odločitvami vedno priporočam pogovor z ustrezno usposobljenim premoženjskim svetovalcem, ki vam bo znal povedati kaj je za vas dobro in kaj ne.
