Zakaj banke niso več 100% varne naložbe-posebej za srednji sloj, podjetja in podjetnike?

Zakaj lahko država vaš privarčevani denar vzame, če ga potrebuje? Zakaj denar na banki ni več 100% varen? Zakaj nas je ciprski bančni problem tako presenetil? Kako se osebno pripraviti, da podobna zgodba ne preseneti tudi nas?

Odločitev, da se Ciprčanom odvzame del bančnih vlog (najprej vsem, nato samo tistim z sredstvi nad 100.000 eur), je vse ljudi izjemno presenetila, saj smo bili podobnim dogodkom priča tudi v letih 1930 v ZDA. Kot kaže ti modeli »razlaščanja« ljudi in njihovih prihrankov ne bodo nikoli zastareli, žal pa so to Ciprčani prepozno ugotovili. Bančne težave so pač težave, ki jih je potrebno reševati čez vikend in ob praznikih, ko se ljudje na poteze »oblasti« ne zmorejo pravočasno odzvati. 

 Slika1: Množice pred bankami: ZDA 1930 in Ciper 2013

V izogib podobnim scenarijem, ki lahko doletijo tudi Slovenijo in naš bančni sistem, je dobro, da tudi sami spoznate, da je 14-dnevno zaprtje ciprskih bank in poseben davek na depozite, v celotni Evropi spremenil pogled na varne naložbe in likvidnost bančnih depozitov. 

Nekaj pomembnih informacij:

1. Depozit ni vaš, ampak je obveznost banke, da ga povrne z obrestmi

Banke imajo zaradi finančne krize vse večje dolgove, vaši depoziti, ki jih položite na banko pa so obveznost banke, da vam denar vrne z obrestmi. Kaj pa, če banka pride v težave? Se lahko zgodi, da celotne bančne obveznosti do vas ne bodo odplačane?  

2. Denar na banki ni 100% varen

Denar na banki naredi varnega država oz. bančni sistem, ki temelji zgolj na zaupanju, da je tam denar varen. Henry Ford je nekoč dejal: 

"Če bi ljudje poznali delovanje bančnega sistema, bi prišlo do revolucije še pred jutrom naslednjega dne!"

Bančni sistem (fractional reserve banking) omogoča, da so depoziti večkrat posojeni. To pomeni, da lahko banke na ta račun ustvarijo več denarja in dobička, a problem se pojavi, ko večje število ljudi (zaradi izrednih dogodkov) želi hkrati dvigniti denar-t.i. bank run. To lahko posledično pomeni propad bančnega sistema države in prav zato so Ciprčanom dvigovanje bančnih vlog strogo omejili.  Ali lahko v prihodnje pričakujemo več tovrstnih dogodkov? Ali je za tiste, ki imajo vrednost depozitov na bankah nad 100.000 eur banka še 100% varna? 

3. Države so zabredle v velike dolgove in ne nadzorujejo več svoje porabe.

Banke in države ohranjajo vzajemen odnos, saj obe strani druga drugo potrebujeta. Države potrebujejo banke, da si lahko izposojajo večje količine denarja, po drugi strani pa države bankam in bančnemu sistemu pomaga z reševanji oz. dokapitalizacijami. Pri nas trenutno država ljudem že učinkovito jemlje sredstva z inflacijo, medtem ko jim bančni sistem ponuja nizke obrestne mere. Dodatni problem se lahko pri nas pojavi, ko bi Slovenija po vzoru Cipra, ljudem z davkom zasegla težko privarčevani denar. Če država potrebuje denar, potem ga lahko tudi vzame tam, kjer si želi!

 Slika2: Evropski dolgovi v % BDP-ja

Kaj pa sploh pomeni 100% državna garancija na bančne vloge? Slovenija čez par mesecev potrebuje 3 milijarde evrov za nemoteno delovanje, pri tem pa se pojavljajo vprašanja, kje jih bo dobila. Slovenci imamo na bankah 15 milijard evrov depozitov, pri tem pa se lahko vprašamo kako lahko Slovenija v tem času še sploh zagotavlja 100% garancijo, ko trenutno mrzlično išče vire za znesek, ki je 5x manjši? Ja, vse je v našem zaupanju, ki pa stoji na vse bolj trhlih tleh.

4. Krize še ni konec

Finančna kriza se je začela v letu 2008  in traja že 5 let. Politiki nam neprestano sporočajo, da stvari rešujejo, medtem pa dolgovi evropskih držav, ZDA in Japonske vztrajno rastejo, kriza pa se v večini držav zaostruje. V prihodnje lahko pride do naslednjih scenarijev: nov monetarni sistem, totalni finančni zlom, 3. Svetovna vojna, popolno razvrednotenje nekritega papirnatega denarja (hiperinflacija), zaplemba zasebnega premoženja,… Nič od tega vas ne bi smelo presenetiti.

5. Vse temelji le v našem zaupanju v bančni sistem

Zaradi nedavnih dogodkov na Cipru se je marsikdo vprašal, kako varna so naša sredstva in koliko ljudi bi denar sploh dobilo iz bank, če bi ga zahtevali vsi. Z zagotovostjo lahko rečemo, da bi denar dobilo manj kot 10% ljudi. Naloga bančnega sistema namreč je, da vsi ljudje ne pridejo hkrati iskati svojih sredstev, saj bi to lahko pomenilo, da banke svoje dejavnosti ne bi mogle več opravljati, ti pa bi pomenilo konec bančnega sistema kot ga poznamo. Pričakujete lahko, da sedaj vstopamo v krizo zaupanja in več kot bo »ciprskih primerov« bolj se bo načenjala vera ljudi v nekriti denar, v denar, ki temelji le na zaupanju. Naš denar je vlogo ohranjevalca vrednosti premoženja že davno izgubil in ko bomo v prihodnje priča višji inflaciji, ste lahko prepričani, da naše zaupanje v papirnati denar ne bo višje kot danes.

6. Kakšna bo slovenska zgodba?

Razumeti morate, da je naloga politikov, da ohranjajo naše zaupanje v državo in naš bančni sistem, zato od njih ne pričakujte realnih ocen, ki bi v nas lahko vzbudila dvom. Njihove izjave poslušajo bonitetne hiše in mediji, vsaka realna izjava pa lahko pomeni, da se bo obrestna mera naših obveznic povišala, kar bo pomenilo dražje zadolževanje. Kdo od nas pa si tega sploh želi?

Druga stvar je varnost našega premoženja in njegova izpostavljenost negativnim vplivom. Po podatkih Banke Slovenije imamo Slovenci 15 milijard eur prihrankov na banki, na spodnji sliki pa vidimo njihovo razporejenost in višino po številu prebivalstva.

 Slika3: Višina prihrankov v bankah

Primer Cipra je v marsikomu prebudil vprašanja kako bo, ko bo za pomoč zaprosila Slovenija?

-          Ali so naše bančne vloge še res 100% varne oz. koliko časa to še bodo?

-          Ali lahko dobimo 100% zagotovila, da bank pri nas ne bodo zaprli in nam ne bodo onemogočili dostopati do svojih depozitov?

-          Ali bodo tudi pri nas tisti z depoziti nad 100.000 evrov višje obdavčeni?

7. Kdo je v največji nevarnosti?

Če pogledamo zgodbo Cipra, so najkrajši konec potegnili ljudje iz srednjega razreda, podjetja in podjetniki. Te "populacije" je v državah največ, zato bodo tudi v prihodnje glavni plačniki davkov in "grehov", ki so jih zagrešili drugi. Zato tudi vam posebno opozorilo. 

Na Cipru so jo najboljše odnesli politiki in veliki gospodarstveniki, ruski oligarhi... Ti naj bi med 1.3. in 15.3. (15. marca se je sestala evro skupina, ko se je odločila obdavčiti bančne depozite) potegnili svoje bančne depozite na varno, saj se je prihajajoč scenarij v teh krogih vedel že tedne poprej. Posebej pa bode v oči, da je ciprski predsednik in z njim povezano podjetje Loutsios & Sons, tako uspelo pravočasno odnesti 21 milijonov evrov. To naj bi uspelo narediti še 131 podjetjem, katerih imena že krožijo v javnosti (seznam ciprskih podjetij). 

100% garancij ni!

Zapomnite si, da 100% garancij ni, saj vam v tem obdobju nihče za nič ne more garantirati, saj ne zna predvideti točnih prihodnjih dogodkov. Verjamete lahko samo samemu sebi, saj boste tudi vi nosili odgovornost za svoje odločitve.

Vam pa kljub trenutnemu »sončnemu vremenu" priporočam, da s seboj za vsak slučaj nosite "dežnik«. S tem mislim na razpršenost varčevanj in finančnih sredstev, ki so primerna za čas v katerem smo, saj smo se lahko in se bomo kot kaže tudi  v praksi prepričali, da na finančnem področju lahko hitro pride do sprememb.

"Upajmo na čim bolj ugodnejši razplet, a bodimo pripravljeni na najslabše!"

Kako pridobiti več pravočasnih in koristnih informacij o tem?

Lahko se prijavite na moje svetovanje in boste prejeli osebni finančni načrt ter redne mesečne e-mail komentarje pomembnih informacij za vaše osebne naložbe in finance.

Peter Herman

Kako bodo mediji, država in politika vplivala na vaše družinsko premoženje?

Verjamemo vse, kar napišejo mediji in povedo politiki? Poglejte si praktične primere zapisanih člankov, povedanih argumentov o preteklih dogodkih. Marsikaj se boste od njih tudi naučili. Ob tem ne pozabite: vi ste tisti, ki odloča, ki verjame in ki prevzema odgovornost za svoja dejanja.

Denar, ki smo ga v preteklosti privarčevali oz. ga trenutno varčujemo, je podvržen raznim negativnim vplivom o katerih sem govoril že v preteklih zapisih mojega finančnega bloga. Tokrat bi rad izpostavil vplive, ki ste jim podvrženi tako rekoč vsako sekundo svojega življenja:

• Mediji: bombardirajo nas z raznimi oglasnimi sporočili, informacijami na vsakem koraku. Internet, televizija, radio jumbo plakati, razna druga prodajna sredstva in sporočila. Imajo izjemno velik vpliv na vaše vsakodnevna navade in odločitve.
• Država, politika ter predstavniki ljudstva: odločajo o pomembnih in manj pomembnih zadevah, ter so predstavniki ljudstva, katerih odločitve bi nam morale delati življenje lažje in boljše. Sporočajo nam sporočila, ki nam jih morajo oz. želijo. Tudi oni imajo izjemno velik vpliv na naša življenja, odločitve.

Področje financ in manipulacija

A človek, se marsikdaj vpraša ali je vse res, ali se z nami manipulira, ali se resničnost informacij zamegljuje in predstavlja v drugi luči? To nam je pokazala zgodovina, slej ko prej pa nam jo bo pokazala tudi prihodnost. (Ne)resničnost informacij in njihova manipulacija je posebej vidna na področju financ, skupno pa jim je tudi, da odgovornosti za nepopolnost in napačne informacije ne prevzame nihče. V tem pogledu smo si vedno sami krivi ali bomo upoštevali nasvete in besede ekonomistov, politikov. Odgovornost tako prevzamemo sami, to pa ima lahko posebej na finančnem področju zelo pozitivne ali negativne vplive. 

Katere vplive imate najraje vi?

Če si osebno želite ugodnih vplivov zase in svojo družino, potem vam predlagam samo 3 stvari

• Finančno se pravočasno informirajte;
• Ne nasedajte oz. ne verjemite medijem za vsako ceno;
• Verjemite sami sebi in se sami odločajte po svoji vesti.

Poglejte si nekaj primerov:

 Primer 1:

"Slovenija ne bo čutila hipotekarne krize"-Mar res?

Vir: www.dnenik.si

Zgornji članek iz 15. 9. 2007 ni bil napisan samo na omenjeni spletni strani, ampak so to informacijo povzemali tako rekoč vsi naši mediji. Večina ljudi je seveda to verjela, a kaj ko se je spremenila v napačno.

Primer 2:

"Ne kupujte zlata, ker prinaša stroške kot neobdelana njiva"- Mar res?

Tudi o temi zlata je v enem izmed slovenskih časnikov v letu 2007 pisalo: «Ne opecite se z nakupom zlata«!

www.finance.si

 Nadaljevali so s tem, da boste z zlatom imeli same stroške, saj je kot neobdelana njiva, zaključili pa s trditvijo, da mogoče obstajajo določeni razlogi za kaj bi se vam nakup izplačal, a o njih raje ne razmišljajte. Cena zlata za 31,10g zlata (unča) je v takratnem času bila vredna okoli 900 dolarjev, danes (6.9. 2012) pa je vredna že 1701,80 dolarjev. Bi omenjeni članek in tema takrat tudi vas odvrnila od nakupa? Škoda za tiste, ki niso verjeli sebi!

Primer 3:

Peter Schiff, ekonomist, finančni komentator ter velik poznavalec razmer na trgu je leta 2006 pravilno napovedoval in svaril pred hipotekarno krizo in padcem nepremičnin v ZDA, a kaj, ko so se medijski komentatorji, novinarji, nepremičninski agenti in ekonomisti  iz njega dobesedno »brili norca«.    

Kdo je imel pravilne argumente in kdo se je motil? Poglejte si v tem izjemno zanimivem videu:

Primer 4: 

Peter Schiff v tem trenutku še vedno napoveduje dobre čase za zlato in posebej v srebro, a kljub temu se komentatorji znova smejijo njegovim napovedim in predlogom. Kaj bomo na te diskusije gledali čez 5 let?

Ali so bančne vloge res 100% varne?

Glede na trenutna medijska sporočila se pri nas ustvarja mnenje, da Slovenija ni problematična država in da naše banke ne bodo potrebovale mednarodne denarne pomoči. Kljub temu, da imata samo naši 2 največji banki za skoraj 3 milijarde slabih posojil (vir: www.delo.si  ), se pri nas še vedno ustvarja mnenje, da s tem ni nič narobe in da se bo sigurno našla rešitev. Verjamem, da bomo do rešitve morali priti, ampak ali na naš račun?

So naše banke kljub vsem tem informacijam še vedno 100% varne? Po mnenju države že, kaj pa po vašem mnenju?A lahko država, ki ima prihodkov iz davkov okoli 8 milijard evrov, 100% jamči za vaše bančne depozite (vloge), ki pa jih je na bankah prek 16 milijard evrov? Večina Slovencev misli da ja, saj so raziskave pokazale, da jih kar 71% ne razmišlja o dvigu denarja iz bank. Po podatkih Banke Slovenije imamo Slovenci 41 milijard evrov prihrankov, od tega pa banki zaupamo kar 38% teh sredstev. Vendar, ali se ob tem skriva celoten problem?

Izjemno ugledni ekonomisti pričakujejo »največjo bančno krizo« v zgodovini, a nihče ne ve, kaj se bo v prihodnjih letih v resnici zgodilo. Dejstvo je, da so se takšne stvari in situacije že dogajale, a ne ob tako razvitih medijih in hitrih prenosih naših sporočil. Ne smemo zmotno misliti, da po rešitvi določenega problema ne bodo prišli novi, še večji problemi, ob tem pa se ne morem znebiti negativnega občutka in scenarija, ki ga delim z mnogimi neodvisnimi ekonomisti in analitiki. 

Predpostavimo, da rešimo problem naših bank in varnosti naših bančnih vlog, da dokapitaliziramo banke oz. jih rešimo z evropskim denarjem. To lahko za marsikoga pomeni končno olajšanje ter obenem misel: »Saj sem vedel, da se bo vse skupaj rešilo in da moje premoženje na banki ni bilo nikoli ogroženo. Kako, da sem to sploh lahko dvomil?« A prehitro olajšanje se hitro lahko sprevrže, v šok, saj lahko za določenim problemom res pride še večji. V mislih imam inflacijo. Zakaj se je pri nas šele zdaj začelo govoriti o inflaciji? Dejstvo je, da realna inflacija že v preteklosti (pred krizo) bila vsaj 2x večja od statistične (državne). Zdaj, ko se v medijih o tem končno le govori, pa se njun razkorak že drastično širi. Ob tem bi se zopet rad navezal na banke in bančne vloge skoraj 40% Slovencev. Vidite problem? Fiskne obrestne mere, naraščajoča inflacija, vse manjša kupna moč denarja, deleži Slovencev v denarnih enotah in depozitih pa se večajo, ker ga pojmujejo kot varno obliko varčevanja.

Poglejte si primer varčevanja 2.000 eur na banki po 3% obrestni meri na dobo 10 let, če pri tem upoštevamo inflacijo:

BANKA
Znesek	2.000 eur
Obrestna mera	3%
Doba varčevanja	10 let
Nominalni privarčevani znesek	2.687,83 eur
Realna vrednost privarčevanega zneska v primeru inflacije:	1.478,30 Eur
Inflacija 4%

Depozit na banki v vrednosti 2.000 eur vam bo na 3% obrestni meri dodatno navrgel 687,83 eur. Nominalno bomo nagrajeni in marsikdo bi se že veselil. Pred vzklikom veselja je dobro poznati inflacijo (poglejte koliko manj vam ostane v denarnici v primerjavi z lanskim letom), ob tem preveriti ocene analitikov o prihodnji inflaciji, a ob tem jasno ločiti med državno-statistično inflacijo in vašo-realno inflacijo. Ob trenutni inflaciji bi na banki v 10 letih realno izgubili kar 45% premoženja. Čeprav boste pred sabo še vedno videli znesek 2.687,83 eur, bo ta realno pomenil le še 1.487,30 eur. Upoštevajte, da o 4% realni inflaciji ne govorimo več-poglejte podražitve nafte, kruha, mesa... 

Biti v čredi ovac, ali biti svoj pastir?

Osebno v medijih pogrešam informacije, kako praktično zaščititi svoje premoženje pred temi slabimi vplivi in se na prihodnje obdobje pripraviti, a kaj ko politične"zdrahe" in pogovori zasedajo prva mesta. Žal še vedno drži rek:

 "Ovce so zato, da se jih striže".

Ne želim si, da ste med njimi tudi vi!

Peter Herman, l.r.

Življenjska zavarovanja in previdnost, kaj preberete v revijah

Ali pri prebiranju člankov preverjate, kdo je pisec in kakšen je namen njegovega pisanja?

Tokrat me je k pisanju spodbudil članek, ki sem ga prebral in ki ste si ga lahko tudi sami prebrali v 32. številki revije Jana. Gre za  propagandni članek, menda neodvisne svetovalne agencije, ki vas s podajanjem pomanjkljivih in nepopolnih informacijah usmerja vas in vašo družino v napačno smer. Prav zato sem se tokrat na ta članek moral odzvati in vas opozoriti na razne interese posameznikov ali družb, ki povzročajo zavajanje ljudi.

Pisec članka trdi, da je zavarovalnica dolgoročno najvarnejša oblika varčevanja, pri tem pa blati naložbena zavarovanje in favorizira klasična (mešana) življenjska zavarovanja. Za tiste, ki ne veste, kakšna je razlika med njima:

• Naložbena zavarovanja so zavarovanja, kjer imate hkrati urejeno zavarovanje in varčevanje na vzajemnih skladih, kjer vi sami varčujete v svojem imenu na naložbah, ki jih izberete sami.

• Klasična življenska zavarovanja so zavarovanja, kjer imate zavarovanje, varčevanje pa prepustite zavarovalnici, da v svojem imenu nalaga vaš denar tja, kjer ji zakonsko predpisuje država. Tu gre do 60 % naložb v »varne« naložbe bančnih depozitov in obveznic.

Popolne varnosti ni nikjer!
Glede same varnosti vaših sredstev morate vedeti, da absolutne varnosti ni nikjer, saj so samo bolj ali manj tvegane naložbe. Kakšna je razlika, če prevzemate tveganje v svojem imenu ali pa to preputite zavarovalnici? V vsakem primeru prevzemate odgovornost vi.  Prav nasprotno od avtorja članka menim, da so in bodo klasična življenjska zavarovanja ene izmed najbolj tveganih naložb. Prihajamo v čas povečane inflacije in mnogi malce starejši se bodo spomnili njihovega varčevanja v klasičnem življenjskem zavarovanju v preteklosti. Poznam mnogo ljudi, ki so po več kot 20 letih »varčevanja« ob koncu na osebni račun prejeli realno zgolj nekaj prej vplačanih premij, saj so k temu botrovali inflacija, devalvacija in zamenjava valute. Kaj vam pomeni nominalni znesek, če je realno vreden veliko manj? Je potem vaše odvajanje sredstev sploh smiselno?

Slab vpliv inflacije na klasična življenjska zavarovanja
 Problem nastaja zaradi tega, ker je obrestna mera pri klasičnih življenskih zavarovanjih 2,25 %, medtem, ko je realna inflacija v zadnjih 10 letih v Evropi skoraj 5,5 %. To pomeni, da ste v tem pogledu v tem obdobju s tem »varčevanjem« izgubljali 50% svojega denarja. Pričakujete, da bo realna inflacija v prihodnjih letih manjša ali večja? Nemški ekonomisti so mnenja, da lahko v prihodnjih letih pričakujemo najmanj 2x višjo inflacijo (www.delo.si), v medijih pa ste ravno v tem tednu že slišali obljube podražitve surovin, pšenice in s tem tudi kruha.

S klasičnim življenjskim zavarovanjem kupujete nevarne obveznice

Ob tem bi izpostavil tudi naložbe klasičnih življenjskih zavarovanj v obveznice. Nekateri obveznice še vedno pojmujejo kot varno naložbo, saj tako piše tudi v učbenikih, člankih. Za pretekla leta, ko države niso imele težave z dolgovi bi se s tem popolnoma strinjal, v tem trenutku pa se je potrebno vprašati ali to še drži? Na to vprašanje si lahko odgovorite, kar sami. Bi si vi v tem trenutku dolžniške krize upali kupovati dolgove najbolj zadolženih držav Grčije, Italije, Portugalske in konec koncev tudi Slovenije? Bi v realni situaciji želeli posoditi denar nekomu, ki že ima velike dolgove in s tem šli v tveganje, da svojega denarja morda v realni vrednosti ne bi več videli. Tudi tukaj ne pozabite na realno inflacijo.

Zavarovalnica ali varčevalnica?
Za konec bi rad omenil, da se mi zdi čisti nesmisel varčevati na zavarovalnem produktu, če vi osebno zavarovanja ne potrebujete. Beseda zavarovalnica pomeni, da vas zavarovalna institucija zavaruje! Varčevanja iščite na drugih, za to primernejših varčevalnih oblikah. Informirajte se o tem, kaj je za vas najbolje, kritično ocenjujte članke, ki se lotevajo raznih finančnih tematik in na koncu vedno uporabljajte navadno »kmečko« pamet. S tem boste marsikdaj spoznali skrite namene piscev člankov in se ob tem ob njihovih idejah še malce nasmejali!

Peter Herman, l.r.