"Ne kupujte zlata, saj lahko realno ohranite vaše premoženje!"

Tokrat začenjam z nekolikom provokativnim naslovom, ki pa je za ta čas popolnoma smiseln. Pravzaprav je njegova sporočilnost odvisna od tega kdo je izjavo izrekel in s kakšnim namenom vas želi od tega odvrniti. Tokrat imam v mislih države in tistih, ki imajo največje gospodarske in politične vplive na nas.

Ste kdaj razmišljali zakaj vam osebno država ni nikoli priporočala nakupa zlata kot zaščito vašega premoženja, po drugi strani pa vse svetovne države svoje nacionalne valute ščitijo z rezervami v palicah zlata? Zakaj se posebej v času največje finančne krize, ki je povzročila enormno povečanje državnih dolgov in se bodo le-ti skušali razvrednotiti z visoko inflacijo, vam preko medijev ne priporoča posedovanje realnih vrednosti (košček zemlje, zlata, srebra,...), ki bi dele vašega premoženja vsaj realno ohranjale?

Kitajska priporoča nakup zlata, Evropa in ZDA pa ne. Zakaj?

Kot kaže živimo v napačnem delu sveta!  To pa je nekaj samoumevnega npr. na Kitajskem, kjer je še nedavno bilo posedovanje fizičnega zlata prepovedano, sedaj pa fizični nakup zlata propagira celo Kitajska centralna banka, ki pravi Kitajcem, da je samo zlato še varno (www.goldreporter.de). Po drugi strani države zahodnega sveta, ki se utapljajo v dolgovih, ravnajo ravno nasprotno. Kot pametne in dobre poteze, se propagirajo zadolževanje in življenje na kreditih, z denarjem, ki ga še sploh nismo ustvarili. Pa mi povejte. S kom je lažje manipulirati? Z zadolženim posameznikom na kreditih in dolgovih ali s posameznikom, ki je finančno svoboden? Zahodni svet (ZDA, Evropa)  nakupov plemenitih kovin ne bo nikoli podpiral, saj bi s tem priznali neuspeh svojega bančništva in povečali nezaupanje v papirnati denar, a hkrati potiho delajo prav to. To pa ni predmet širših razprav.

Zlato vplivalo na začetek bančništva

Dejstvo je, da zlata in srebra ne moreš neomejeno tiskati, vlogo hranilca vrednosti pa opravljata že več kot 4000 let. Ob tem bi omenil njuno veliko vlogo, ki sta jo imela za razvoj bančništva, ki pa je njune 3 edinstvene funkcije, ki bi jih moral denar opravljati (menjalno sredstvo, ohranjevalec vrednosti, obračunska enota) izrabil in nam podtaknil papirnati denar (fiduciarni denar), denar brez kritja. Papirnati denar vam že dolgo ne nudi več funkcije ohranjevalca vrednosti, ampak le kot menjalno sredstvo. 

Poglejte si ta zgodovinski primer delovanja našega bančništva na zelo enostaven način:

Kot vidite imamo težavo, da lahko naš sistem ustvarja denar brez kritja. V zgodovini so bili torej časi, kjer je bil naš denar popolnoma krit z zlatom in časi, ko so politične in gospodarske elite zagovarjale in tudi uvedle sisteme, kjer je bil denar brez zlatega kritja. Prav za obdobja brez zlatega standarda so značilne elastične zaloge denarja, ki se jih lahko razširi ali skrči po mili volji, da bi zadovoljili potrebe gospodarstva, te možnosti ustvajanja denarja iz nič, brez realne podlage, pa vodijo do problema, ki ga imenujemo inflacija. Inflacijo lahko poimenujemo tudi "tihi davek", saj je za nas popolnoma samoumeven ter ni predmet naših vsakodnevnih razprav, če se jo ohranja na nizkih nivojih. Problem nastane takrat, ko se inflacija začne poviševati ter ko začnete primerjati pretekle cene hrane, blaga z zviševanjem vaše plače. V kolikor v službi niste napredovali v višji plačni razred, boste opazili, da kupno moč vseskozi izgubljate in jo boste izgubljali še naprej.

Bi imeli tiskarski stroj?

Večina ljudi je danes navajena le papirnatega denarja in niti ne ve, kako se izogniti negativnemu vplivu, ki ga določajo "veljaki"  s tiskarskimi stroji. Imajo veliko težavo pri razumevanju denarja, saj jim kot poštenim ljudem ni jasno, kako lahko banke ustvarjajo čudežni denar in kaj bo to za njih pomenilo. Predstavljajte si primer: imate finančne dolgove in ste v dar dobili stroj s katerim lahko tiskate evre po mili volji. Ob tem ste sebični, pohlepni in vam ni mar za druge. Kaj boste storili? Verjetno si boste natiskali denar-evre, da boste pokrili minus in ob tem zavestno tiskali še naprej, si naredili zaloge denarja, ob tem pa vam ne bo mar za druge, če bodo na ta račun malce izgubili kupno moč. Verjamem, da se vaš stroj ne bi več ustavljal, dokler bi imeli to možnost. Podobna zgodba je z državami  oz. unijami , saj je kupna moč denarja potisnjena v ozadje, vse z namenom čimvečje ekspanzije gospodarstev ali po drugi strani z razvrednotenjem dolgov, ki so se v teh letih nabrali. 

Neomejeno tiskanje denarja je vaš sovražnik

Prav zato je denar, ki ga je možno neomejeno tiskati in je del vaših varčevanj (posebej dolgoročnih naložb), negativno "obremenjen" z vplivom tistih, ki po mili volji upravljajo s količino denarja v obtoku. Vedite, da bolj kot se bo govorilo o tiskanju denarja in reševanju dolgov, manj bo vreden vaš bankovec, ki ga namenjate v denarne naložbe za varčevanja (šolanje otrok, pokojnina,...) na dolgi rok. Realna izguba ne bo vidna takoj, ampak takrat, ko boste denar najbolj potrebovali. Takrat, ko bo za dodatno varčevanje mogoče prepozno!

Za konec vam ponujam še razmislek o izjavi Mayerja Amschela Rothschilda, člana velike bančne dinastije, izpred skoraj stoletja, ki izpostavlja "nenadkriljiv" vpliv tistega, ki ustvarja denar.

"Dajte mi nadzor nad državnimi zalogami denarja in popolnoma vseeno mi bo, kdo bo določal zakone."

Peter Herman, l.r.

Kako bodo mediji, država in politika vplivala na vaše družinsko premoženje?

Verjamemo vse, kar napišejo mediji in povedo politiki? Poglejte si praktične primere zapisanih člankov, povedanih argumentov o preteklih dogodkih. Marsikaj se boste od njih tudi naučili. Ob tem ne pozabite: vi ste tisti, ki odloča, ki verjame in ki prevzema odgovornost za svoja dejanja.

Denar, ki smo ga v preteklosti privarčevali oz. ga trenutno varčujemo, je podvržen raznim negativnim vplivom o katerih sem govoril že v preteklih zapisih mojega finančnega bloga. Tokrat bi rad izpostavil vplive, ki ste jim podvrženi tako rekoč vsako sekundo svojega življenja:

• Mediji: bombardirajo nas z raznimi oglasnimi sporočili, informacijami na vsakem koraku. Internet, televizija, radio jumbo plakati, razna druga prodajna sredstva in sporočila. Imajo izjemno velik vpliv na vaše vsakodnevna navade in odločitve.
• Država, politika ter predstavniki ljudstva: odločajo o pomembnih in manj pomembnih zadevah, ter so predstavniki ljudstva, katerih odločitve bi nam morale delati življenje lažje in boljše. Sporočajo nam sporočila, ki nam jih morajo oz. želijo. Tudi oni imajo izjemno velik vpliv na naša življenja, odločitve.

Področje financ in manipulacija

A človek, se marsikdaj vpraša ali je vse res, ali se z nami manipulira, ali se resničnost informacij zamegljuje in predstavlja v drugi luči? To nam je pokazala zgodovina, slej ko prej pa nam jo bo pokazala tudi prihodnost. (Ne)resničnost informacij in njihova manipulacija je posebej vidna na področju financ, skupno pa jim je tudi, da odgovornosti za nepopolnost in napačne informacije ne prevzame nihče. V tem pogledu smo si vedno sami krivi ali bomo upoštevali nasvete in besede ekonomistov, politikov. Odgovornost tako prevzamemo sami, to pa ima lahko posebej na finančnem področju zelo pozitivne ali negativne vplive. 

Katere vplive imate najraje vi?

Če si osebno želite ugodnih vplivov zase in svojo družino, potem vam predlagam samo 3 stvari

• Finančno se pravočasno informirajte;
• Ne nasedajte oz. ne verjemite medijem za vsako ceno;
• Verjemite sami sebi in se sami odločajte po svoji vesti.

Poglejte si nekaj primerov:

 Primer 1:

"Slovenija ne bo čutila hipotekarne krize"-Mar res?

Vir: www.dnenik.si

Zgornji članek iz 15. 9. 2007 ni bil napisan samo na omenjeni spletni strani, ampak so to informacijo povzemali tako rekoč vsi naši mediji. Večina ljudi je seveda to verjela, a kaj ko se je spremenila v napačno.

Primer 2:

"Ne kupujte zlata, ker prinaša stroške kot neobdelana njiva"- Mar res?

Tudi o temi zlata je v enem izmed slovenskih časnikov v letu 2007 pisalo: «Ne opecite se z nakupom zlata«!

www.finance.si

 Nadaljevali so s tem, da boste z zlatom imeli same stroške, saj je kot neobdelana njiva, zaključili pa s trditvijo, da mogoče obstajajo določeni razlogi za kaj bi se vam nakup izplačal, a o njih raje ne razmišljajte. Cena zlata za 31,10g zlata (unča) je v takratnem času bila vredna okoli 900 dolarjev, danes (6.9. 2012) pa je vredna že 1701,80 dolarjev. Bi omenjeni članek in tema takrat tudi vas odvrnila od nakupa? Škoda za tiste, ki niso verjeli sebi!

Primer 3:

Peter Schiff, ekonomist, finančni komentator ter velik poznavalec razmer na trgu je leta 2006 pravilno napovedoval in svaril pred hipotekarno krizo in padcem nepremičnin v ZDA, a kaj, ko so se medijski komentatorji, novinarji, nepremičninski agenti in ekonomisti  iz njega dobesedno »brili norca«.    

Kdo je imel pravilne argumente in kdo se je motil? Poglejte si v tem izjemno zanimivem videu:

Primer 4: 

Peter Schiff v tem trenutku še vedno napoveduje dobre čase za zlato in posebej v srebro, a kljub temu se komentatorji znova smejijo njegovim napovedim in predlogom. Kaj bomo na te diskusije gledali čez 5 let?

Ali so bančne vloge res 100% varne?

Glede na trenutna medijska sporočila se pri nas ustvarja mnenje, da Slovenija ni problematična država in da naše banke ne bodo potrebovale mednarodne denarne pomoči. Kljub temu, da imata samo naši 2 največji banki za skoraj 3 milijarde slabih posojil (vir: www.delo.si  ), se pri nas še vedno ustvarja mnenje, da s tem ni nič narobe in da se bo sigurno našla rešitev. Verjamem, da bomo do rešitve morali priti, ampak ali na naš račun?

So naše banke kljub vsem tem informacijam še vedno 100% varne? Po mnenju države že, kaj pa po vašem mnenju?A lahko država, ki ima prihodkov iz davkov okoli 8 milijard evrov, 100% jamči za vaše bančne depozite (vloge), ki pa jih je na bankah prek 16 milijard evrov? Večina Slovencev misli da ja, saj so raziskave pokazale, da jih kar 71% ne razmišlja o dvigu denarja iz bank. Po podatkih Banke Slovenije imamo Slovenci 41 milijard evrov prihrankov, od tega pa banki zaupamo kar 38% teh sredstev. Vendar, ali se ob tem skriva celoten problem?

Izjemno ugledni ekonomisti pričakujejo »največjo bančno krizo« v zgodovini, a nihče ne ve, kaj se bo v prihodnjih letih v resnici zgodilo. Dejstvo je, da so se takšne stvari in situacije že dogajale, a ne ob tako razvitih medijih in hitrih prenosih naših sporočil. Ne smemo zmotno misliti, da po rešitvi določenega problema ne bodo prišli novi, še večji problemi, ob tem pa se ne morem znebiti negativnega občutka in scenarija, ki ga delim z mnogimi neodvisnimi ekonomisti in analitiki. 

Predpostavimo, da rešimo problem naših bank in varnosti naših bančnih vlog, da dokapitaliziramo banke oz. jih rešimo z evropskim denarjem. To lahko za marsikoga pomeni končno olajšanje ter obenem misel: »Saj sem vedel, da se bo vse skupaj rešilo in da moje premoženje na banki ni bilo nikoli ogroženo. Kako, da sem to sploh lahko dvomil?« A prehitro olajšanje se hitro lahko sprevrže, v šok, saj lahko za določenim problemom res pride še večji. V mislih imam inflacijo. Zakaj se je pri nas šele zdaj začelo govoriti o inflaciji? Dejstvo je, da realna inflacija že v preteklosti (pred krizo) bila vsaj 2x večja od statistične (državne). Zdaj, ko se v medijih o tem končno le govori, pa se njun razkorak že drastično širi. Ob tem bi se zopet rad navezal na banke in bančne vloge skoraj 40% Slovencev. Vidite problem? Fiskne obrestne mere, naraščajoča inflacija, vse manjša kupna moč denarja, deleži Slovencev v denarnih enotah in depozitih pa se večajo, ker ga pojmujejo kot varno obliko varčevanja.

Poglejte si primer varčevanja 2.000 eur na banki po 3% obrestni meri na dobo 10 let, če pri tem upoštevamo inflacijo:

BANKA
Znesek	2.000 eur
Obrestna mera	3%
Doba varčevanja	10 let
Nominalni privarčevani znesek	2.687,83 eur
Realna vrednost privarčevanega zneska v primeru inflacije:	1.478,30 Eur
Inflacija 4%

Depozit na banki v vrednosti 2.000 eur vam bo na 3% obrestni meri dodatno navrgel 687,83 eur. Nominalno bomo nagrajeni in marsikdo bi se že veselil. Pred vzklikom veselja je dobro poznati inflacijo (poglejte koliko manj vam ostane v denarnici v primerjavi z lanskim letom), ob tem preveriti ocene analitikov o prihodnji inflaciji, a ob tem jasno ločiti med državno-statistično inflacijo in vašo-realno inflacijo. Ob trenutni inflaciji bi na banki v 10 letih realno izgubili kar 45% premoženja. Čeprav boste pred sabo še vedno videli znesek 2.687,83 eur, bo ta realno pomenil le še 1.487,30 eur. Upoštevajte, da o 4% realni inflaciji ne govorimo več-poglejte podražitve nafte, kruha, mesa... 

Biti v čredi ovac, ali biti svoj pastir?

Osebno v medijih pogrešam informacije, kako praktično zaščititi svoje premoženje pred temi slabimi vplivi in se na prihodnje obdobje pripraviti, a kaj ko politične"zdrahe" in pogovori zasedajo prva mesta. Žal še vedno drži rek:

 "Ovce so zato, da se jih striže".

Ne želim si, da ste med njimi tudi vi!

Peter Herman, l.r.