REZULTATI STRESNIH TESTOV SLOVENSKIH BANK IN KDO BO PLAČEVAL IZGUBE?

Celotna Slovenija nestrpno čaka rezultate stresnih testov slovenskih bank, ki naj bi bili znani 13. decembra, po zadnjih podatkih celo 1 dan prej. V medijih krožijo različna mnenja, na podlagi katerih si je težko ustvariti svoje mnenje. Vas zanima kje se lahko zgodijo odpisi našega premoženja?

Katere banke so vključene v stresne teste?

Poleg treh sistemsko najpomembnejših bank oziroma bančnih skupin, NLB, NKBM in Abanke, so na podlagi nekaterih meril v pregled vključene še Gorenjska banka, Banka Celje, Unicredit banka Slovenije, Hypo Alpe Adria Bank, Raiffeisen banka, Probanka in Factor banka – zadnji v skladu s postopkom nadzorovanega prenehanja poslovanja iz začetka septembra le v omejenem obsegu. Te banke predstavljajo približno 70 odstotkov slovenskega bančnega sistema.

Banka Slovenije (foto: Leon Vidic/DELO)

Kaj se na bankah preverja?

Stresni testi "bottom up" vključujejo tri bistvene elemente presoje, in sicer oceno sposobnosti banke za pokrivanje njenih izgub, oceno izgub banke iz naslova donosnih in nedonosnih terjatev ter oceno kako se banka odziva po osnovnem in neugodnem scenariju, ki so v prihodnosti možni.

Kakšna bo bančna luknja?

Po mnenju ekonomista Jožeta P. Damijana naj bi decembersko razkritje stresnih testov pokazalo obseg slabih kreditov v vrednosti 7,8 mrd evrov. Ob tem poudarja, da so banke 4,6 mrd evrov oz. 60% te vrednosti že dale na stran oz. že oblikovale slabitve. Skupen obseg dokapitalizacije bank naj bi iz tega naslova znašal med 2,2 in 3 milijardami evrov.

Se lahko zgodi Ciper?

Politiki poudarjajo, da primerjava Slovenije in Cipra ni na mestu in da se kaj takega (14 dnevno zaprtje bank, dvigovanje omejenih vsot na bankomatih) pri nas ne more zgoditi, a obenem iz Evrope slišimo izjave, da bo prav ciprski reševanje bančnega sistema model za reševanje bank v prihodnje (povezava na članek).

Tovrstne informacije je seveda vedno dobro jemati z določeno mero rezerve, a vendar so nam vseeno znak, da se v določenih negativnih razpletih seveda lahko zgodijo. Nihče nam ne more zagotoviti, da se kaj takega nam ne more primeriti.

Bančni rop po ciprsko

 

Drastične spremembe v reševanju bank v Evropi (BAIL-IN ali BAIL-OUT) v prihodnje

V Evropi se je v preteklosti banke reševalo s pristopom BAIL-OUT (Grčija), sedaj ga bo nadomestil pristop BAIL-IN (Ciper). Kakšne so razlike med njima?

BAIL-OUT: Reševanje bank s strani držav in vlad oz. z davkoplačevalskih denarjem

BAIL-IN: Banke bodo reševali najprej delničarji (lastniki delnic), nato upniki (lastniki delnic), šele nato, lahko pride državna pomoč (davkoplačevalci) ali pomoč od zunaj. To pomeni, da bodo poleg delničarjev, trpeli izgube tudi lastniki bančnih obveznic. Kaj pa davkoplačevalci, mi?

Marsikdo bo rekel, da ne kupuje bančnih obveznic in ga zato iz tega vidika ne skrbi. Ste vedeli, da približno pol milijona Slovencev varčuje za varno starost v pokojninskih skladih in v zavarovanjih, ki imajo v svojem portfelju izjemno velike deleže obveznic. Kako bodo pokojninske družbe še lahko zagotavljale trenutne  zajamčene donose (2,1% letnega donosa), če pride do odpisa dolgov in od čigavega denarja bodo pokrivale izgubo?

Dejstvo je, da čim večji bo odpis dolga, tem manj bodo sanacijo bank dolžni dokapitalizirati davkoplačevalci. Vendar ali niso davkoplačevalci tudi vlagatelji v pokojninsko-varčevalne sheme in zavarovanci klasičnih življenjskih zavarovanj, katerim zavarovalnice za premije kupujejo tudi obveznice, ki so v teh portfeljih zakonsko določene?

Kje so nevarnosti?

V primeru, da banka pride v težave, NI dobro biti:

• delničar banke, saj to pomeni, da lahko vrednosti delnice drastično pade oz. v primeru propada banke pade na vrednost 0. 

• upnik banke, ki je izdala obveznico, saj vi kot upnik oz. lastnik obveznice "upate", da vam bo banka povrnila denar z obrestmi ob izteku ročnosti obveznice. 

• varčevalec v pokojninskih shemah in zavarovanec v klasičnih življenjskih zavarovanjih, saj ti ponudniki že v tem času težko zagotavljajo zajamčene donose, kaj bo šele v primeru, da pride do odpisov izgub.

• lastnik depozitov na posamezni banki, saj lahko ravno ta banka zaide v težave.

Nevarnost bančnim depozitom lahko predstavlja pobuda iz Mednarodnega denarnega sklada, kjer so predlagali "vseevropski" davek na bančne depozite v višini 10%, ne glede na višino depozitov na bankah      (povezava-članek). Največjo nevarnost zaradi preteklih slovenskih bančnih "grehov" pa vidim v zamajanju zaupanja v slovenske banke in njihovo delovanje. V tem trenutku so slab "posojevalec" denarja oz. kreditov, hitro pa se jim lahko zgodi, da bodo ljudje dodatno nezaupanje "nagradili" z dvigi denarja iz bank in ga dali v varnejše naložbe ter kjer za svoje varčevanje ne bodo "kaznovani" s strani države in domačih bank.

Pretekli dogodki so pokazali, da "slepo" 100% zaupanje državi všečnih naložb ni optimalna izbira, saj so pravzaprav te naložbe vselej najbolj na "udaru". S tem mislim, da država najraje vzame tam, kjer ima največ od tega!

Kako se lahko zaščitite pred težavami bank?

Pred težavami se boste najbolje zaščitili s tem, da boste najprej preverili, kaj v svojem porfelju sploh imate. Večkrat ljudje šele pri premoženjskem svetovanju s pomočjo premoženjskega svetovalca ugotovijo, da "nevede" kupujejo naložbe, ki jih sploh ne poznajo. Dobro je čimprej spoznati katere naložbe so za vas sploh primerne ter spoznati alternative bančnim delnicam, depozitom in obveznicam, ki so po mojem mnenju v tem trenutku pri nas med najbolj tveganimi naložbami. 

Prirporočam vam, da budno spremljate dogodke, ki bodo sledili po razkritju stresnih testov in pravočasno ukrepate. V zvezi z dodatnimi informacijami in morebitnimi vprašanji pa sem vam na voljo.

Lep pozdrav

Peter Herman, l.r.

Zakaj banke niso več 100% varne naložbe-posebej za srednji sloj, podjetja in podjetnike?

Zakaj lahko država vaš privarčevani denar vzame, če ga potrebuje? Zakaj denar na banki ni več 100% varen? Zakaj nas je ciprski bančni problem tako presenetil? Kako se osebno pripraviti, da podobna zgodba ne preseneti tudi nas?

Odločitev, da se Ciprčanom odvzame del bančnih vlog (najprej vsem, nato samo tistim z sredstvi nad 100.000 eur), je vse ljudi izjemno presenetila, saj smo bili podobnim dogodkom priča tudi v letih 1930 v ZDA. Kot kaže ti modeli »razlaščanja« ljudi in njihovih prihrankov ne bodo nikoli zastareli, žal pa so to Ciprčani prepozno ugotovili. Bančne težave so pač težave, ki jih je potrebno reševati čez vikend in ob praznikih, ko se ljudje na poteze »oblasti« ne zmorejo pravočasno odzvati. 

 Slika1: Množice pred bankami: ZDA 1930 in Ciper 2013

V izogib podobnim scenarijem, ki lahko doletijo tudi Slovenijo in naš bančni sistem, je dobro, da tudi sami spoznate, da je 14-dnevno zaprtje ciprskih bank in poseben davek na depozite, v celotni Evropi spremenil pogled na varne naložbe in likvidnost bančnih depozitov. 

Nekaj pomembnih informacij:

1. Depozit ni vaš, ampak je obveznost banke, da ga povrne z obrestmi

Banke imajo zaradi finančne krize vse večje dolgove, vaši depoziti, ki jih položite na banko pa so obveznost banke, da vam denar vrne z obrestmi. Kaj pa, če banka pride v težave? Se lahko zgodi, da celotne bančne obveznosti do vas ne bodo odplačane?  

2. Denar na banki ni 100% varen

Denar na banki naredi varnega država oz. bančni sistem, ki temelji zgolj na zaupanju, da je tam denar varen. Henry Ford je nekoč dejal: 

"Če bi ljudje poznali delovanje bančnega sistema, bi prišlo do revolucije še pred jutrom naslednjega dne!"

Bančni sistem (fractional reserve banking) omogoča, da so depoziti večkrat posojeni. To pomeni, da lahko banke na ta račun ustvarijo več denarja in dobička, a problem se pojavi, ko večje število ljudi (zaradi izrednih dogodkov) želi hkrati dvigniti denar-t.i. bank run. To lahko posledično pomeni propad bančnega sistema države in prav zato so Ciprčanom dvigovanje bančnih vlog strogo omejili.  Ali lahko v prihodnje pričakujemo več tovrstnih dogodkov? Ali je za tiste, ki imajo vrednost depozitov na bankah nad 100.000 eur banka še 100% varna? 

3. Države so zabredle v velike dolgove in ne nadzorujejo več svoje porabe.

Banke in države ohranjajo vzajemen odnos, saj obe strani druga drugo potrebujeta. Države potrebujejo banke, da si lahko izposojajo večje količine denarja, po drugi strani pa države bankam in bančnemu sistemu pomaga z reševanji oz. dokapitalizacijami. Pri nas trenutno država ljudem že učinkovito jemlje sredstva z inflacijo, medtem ko jim bančni sistem ponuja nizke obrestne mere. Dodatni problem se lahko pri nas pojavi, ko bi Slovenija po vzoru Cipra, ljudem z davkom zasegla težko privarčevani denar. Če država potrebuje denar, potem ga lahko tudi vzame tam, kjer si želi!

 Slika2: Evropski dolgovi v % BDP-ja

Kaj pa sploh pomeni 100% državna garancija na bančne vloge? Slovenija čez par mesecev potrebuje 3 milijarde evrov za nemoteno delovanje, pri tem pa se pojavljajo vprašanja, kje jih bo dobila. Slovenci imamo na bankah 15 milijard evrov depozitov, pri tem pa se lahko vprašamo kako lahko Slovenija v tem času še sploh zagotavlja 100% garancijo, ko trenutno mrzlično išče vire za znesek, ki je 5x manjši? Ja, vse je v našem zaupanju, ki pa stoji na vse bolj trhlih tleh.

4. Krize še ni konec

Finančna kriza se je začela v letu 2008  in traja že 5 let. Politiki nam neprestano sporočajo, da stvari rešujejo, medtem pa dolgovi evropskih držav, ZDA in Japonske vztrajno rastejo, kriza pa se v večini držav zaostruje. V prihodnje lahko pride do naslednjih scenarijev: nov monetarni sistem, totalni finančni zlom, 3. Svetovna vojna, popolno razvrednotenje nekritega papirnatega denarja (hiperinflacija), zaplemba zasebnega premoženja,… Nič od tega vas ne bi smelo presenetiti.

5. Vse temelji le v našem zaupanju v bančni sistem

Zaradi nedavnih dogodkov na Cipru se je marsikdo vprašal, kako varna so naša sredstva in koliko ljudi bi denar sploh dobilo iz bank, če bi ga zahtevali vsi. Z zagotovostjo lahko rečemo, da bi denar dobilo manj kot 10% ljudi. Naloga bančnega sistema namreč je, da vsi ljudje ne pridejo hkrati iskati svojih sredstev, saj bi to lahko pomenilo, da banke svoje dejavnosti ne bi mogle več opravljati, ti pa bi pomenilo konec bančnega sistema kot ga poznamo. Pričakujete lahko, da sedaj vstopamo v krizo zaupanja in več kot bo »ciprskih primerov« bolj se bo načenjala vera ljudi v nekriti denar, v denar, ki temelji le na zaupanju. Naš denar je vlogo ohranjevalca vrednosti premoženja že davno izgubil in ko bomo v prihodnje priča višji inflaciji, ste lahko prepričani, da naše zaupanje v papirnati denar ne bo višje kot danes.

6. Kakšna bo slovenska zgodba?

Razumeti morate, da je naloga politikov, da ohranjajo naše zaupanje v državo in naš bančni sistem, zato od njih ne pričakujte realnih ocen, ki bi v nas lahko vzbudila dvom. Njihove izjave poslušajo bonitetne hiše in mediji, vsaka realna izjava pa lahko pomeni, da se bo obrestna mera naših obveznic povišala, kar bo pomenilo dražje zadolževanje. Kdo od nas pa si tega sploh želi?

Druga stvar je varnost našega premoženja in njegova izpostavljenost negativnim vplivom. Po podatkih Banke Slovenije imamo Slovenci 15 milijard eur prihrankov na banki, na spodnji sliki pa vidimo njihovo razporejenost in višino po številu prebivalstva.

 Slika3: Višina prihrankov v bankah

Primer Cipra je v marsikomu prebudil vprašanja kako bo, ko bo za pomoč zaprosila Slovenija?

-          Ali so naše bančne vloge še res 100% varne oz. koliko časa to še bodo?

-          Ali lahko dobimo 100% zagotovila, da bank pri nas ne bodo zaprli in nam ne bodo onemogočili dostopati do svojih depozitov?

-          Ali bodo tudi pri nas tisti z depoziti nad 100.000 evrov višje obdavčeni?

7. Kdo je v največji nevarnosti?

Če pogledamo zgodbo Cipra, so najkrajši konec potegnili ljudje iz srednjega razreda, podjetja in podjetniki. Te "populacije" je v državah največ, zato bodo tudi v prihodnje glavni plačniki davkov in "grehov", ki so jih zagrešili drugi. Zato tudi vam posebno opozorilo. 

Na Cipru so jo najboljše odnesli politiki in veliki gospodarstveniki, ruski oligarhi... Ti naj bi med 1.3. in 15.3. (15. marca se je sestala evro skupina, ko se je odločila obdavčiti bančne depozite) potegnili svoje bančne depozite na varno, saj se je prihajajoč scenarij v teh krogih vedel že tedne poprej. Posebej pa bode v oči, da je ciprski predsednik in z njim povezano podjetje Loutsios & Sons, tako uspelo pravočasno odnesti 21 milijonov evrov. To naj bi uspelo narediti še 131 podjetjem, katerih imena že krožijo v javnosti (seznam ciprskih podjetij). 

100% garancij ni!

Zapomnite si, da 100% garancij ni, saj vam v tem obdobju nihče za nič ne more garantirati, saj ne zna predvideti točnih prihodnjih dogodkov. Verjamete lahko samo samemu sebi, saj boste tudi vi nosili odgovornost za svoje odločitve.

Vam pa kljub trenutnemu »sončnemu vremenu" priporočam, da s seboj za vsak slučaj nosite "dežnik«. S tem mislim na razpršenost varčevanj in finančnih sredstev, ki so primerna za čas v katerem smo, saj smo se lahko in se bomo kot kaže tudi  v praksi prepričali, da na finančnem področju lahko hitro pride do sprememb.

"Upajmo na čim bolj ugodnejši razplet, a bodimo pripravljeni na najslabše!"

Kako pridobiti več pravočasnih in koristnih informacij o tem?

Lahko se prijavite na moje svetovanje in boste prejeli osebni finančni načrt ter redne mesečne e-mail komentarje pomembnih informacij za vaše osebne naložbe in finance.

Peter Herman