Zahodni svet nam vsiljuje papir in "fear", vzhodni svet pa kaže pogum in priložnost v nakupu fizičnega zlata in srebra

Ste se vprašali kam vodi nedavni in še trajajoči padec cen zlata in srebra? Je to situacija, ki se v bikovskih trendih surovin tudi dogaja ali pa zlato in srebro v prihodnosti res ne bo več zanimivo in se ga ne splača več imeti?

Najprej se morate vprašati ali ste špekulant oz. kratkoročen vlagatelj ali pa varčevalec-vlagatelj, ki za zaščito in izgradnjo premoženja išče priložnosti v srednjeročnem obdobju (2-7 let).

Dolgoročni investitorji v plemenite kovine so večinoma ljudje in posamezniki, ki iščejo zaščito premoženja pred inflacijo, se močno zavedajo pomembnosti razpršitve sredstev v tem času ter ta način varčevanja uporabljajo tudi zaradi njihove kulture (Indija, Kitajska,...). Dolgoročni investitorji za naložbe v največji meri izbirajo fizične plemenite kovine (kovanci, palice, na Vzhodu tudi nakit) in sklade, ki vlagajo v fizično obliko plemenitih kovin, pri slednjih pa si trg delijo s centralnimi bankami, ki hranijo palice zlata v trezorjih za zaščito nacionalnih rezerv.

Nasprotje dolgoročnih investitorjev predstavljajo kratkoročni investitorji, ki pa so v največji meri hedge skladi, vzajemni skladi in institucionalni trgovci (investicijske banke, borzno posredniške družbe), ki na plemenite kovine gledajo zelo kratkoročno in jim glavni okvir  predstavljajo tehnične analize in dnevna gibanja cen zlata in srebra. Tovrstna povečini papirnata trgovanja zahtevajo vsakodnevna spremljanja cen in "ujemanja" kratkoročnih-dnevnih trendov, ki pa jih je zelo težko napovedovati. Prav zato je kratkoročno gledanje na tovrstne naložbe lahko za posameznika in njegovo premoženje zelo nevarno, še posebej, če se jim preko papirnatih trgov poleg stav na rast cene zlata, omogoča tudi stave na padec cene zlata. 

Zakaj je prišlo do padca?

Padec niso zagrešili tisti, ki v zlato in srebro vlagajo dolgoročno, ampak tisti, ki so v tem videli priložnost za hitre zaslužke in kratke stave. To so bili večinoma institucionalni vlagatelji v papirnate oblike zlata in srebra, s tem pa so posredno ali neposredno hoteli prestrašiti tiste, ki na tovrstne naložbe gledajo dolgoročneje. Kaj pomeni malce daljši pogled pri vzponu cene zlata si lahko pogledate na spodnji sliki, ki prikazuje obdobje 1970-1980. Vzponu zlata za 130% (1-2), je sledila 48% korekcija (2-3), nato pa zopet vzpon, ki je bil od prvega kar 6 x večji (730% rast od 3-4).

Glede na zadnje padce surovin in delniških trgov opažam, da je v medijih največ napisanega prav na temo padca cene zlata in srebra in da se vlaganje vanju ne izplača več. Pri tem se je dobro vprašati komu se to ne izplača več. Tistemu, ki kratkoročno kupuje papirnato obliko zlata in srebra ali tistemu, ki v letih, ki so pred nami pričakuje, da se bodo državni dolgovi reševali na plečih ljudi.

Koga bi vprašali za mnenje?

V kolikor boste na to vprašanje iskali odgovore potem je za vas zelo dobro, da se obrnete na več virov in si na koncu na podlagi dejstev ustvarite svoje mnenje. Če boste vprašali politike, medije in velike finančne institucije, ki jih hkrati tudi sponzorirajo in so njihovi lastniki ter po večini prihajajo iz zahodnega sveta, potem se obdobje končuje. Zakaj?

1. Ali mislite, da se finančnim institucijam v kritičnih obdobjih zdi dobro, da ljudje vzamejo svoj denar iz bank ter delnic in ga vložijo v zlato in srebro (v t.i. "mrtev kapital"), ki prinaša korist samo imetniku, ne pa njim?

2. Ali mislite, da država, želi, da denar vložite iz njenih bank ali gospodarstva in ga vložite v denar izven bančnega sistema, ki je to že več kot 4.000 let?

3. Ali lahko sklepamo, da je "dirigiran"padec plemenitih kovin nekatere pripeljal do prodaj in jih odvrnil od nadaljnih vlaganj v fizično obliko "večnega denarja". Kje je njihov denar bolj varen: nogavica (inflacija), banke (mogoči "ciprski" bančni primeri), obveznice (kupovanje državnih dolgov in morebitni odpisi),...

Ali Kitajci vedo več od nas?

Kaj pa, če bi vam na to vprašanje odgovoril kdo drug? Mogoče narodi, ki že stoletja v srebru in zlatu vidijo denar in ohranjevalec vrednosti in je to del njihove kulture. Tokrat bi vam rad skozi realno perspektivo prikazal dogajanja nad katerimi ste lahko lastniki fizičnega zlata in srebra nadušeni.

• Kitajsko kupovanje zlata (posebej nakita) za realno zaščito sredstev

 

• 10.000 ljudi na Kitajskem stalo v vrsti pred prodajalno zlata med trodnevnim festivalom Dragon Boat Festival (6. junij 2013)

zerohedge.com

zerohedge.com

zerohedge.com

zerohedge.com

O tem povečanem povpraševanju v zadnjih letih se sprašujejo tudi številni mediji,

www.forbes.com

Pravih odgovorov zakaj Kitajci (drugi trgi v razvoju ter vse svetovne centralne banke) ravno po tem nizkih cenah kupujejo zlato, od medijev ne pričakujte. Prav tako jih ne pričakujte od finančnih institucij, ki bi vaš denar raje imeli na za njih bolj dobičkonosnih izbirah. Našli jih boste samo sami ali s pomočjo licenciranih premoženjskih svetovalcev, ki jim lahko zaupate in so vam pripravljeni svetovati tudi takrat, ko bo v prihodnosti res prišel čas za prodaje naložb v zlato in srebro. Do tistih časov pa bomo doživeli še marsikaj drugega.

Peter Herman