Kako bodo mediji, država in politika vplivala na vaše družinsko premoženje?

Verjamemo vse, kar napišejo mediji in povedo politiki? Poglejte si praktične primere zapisanih člankov, povedanih argumentov o preteklih dogodkih. Marsikaj se boste od njih tudi naučili. Ob tem ne pozabite: vi ste tisti, ki odloča, ki verjame in ki prevzema odgovornost za svoja dejanja.

Denar, ki smo ga v preteklosti privarčevali oz. ga trenutno varčujemo, je podvržen raznim negativnim vplivom o katerih sem govoril že v preteklih zapisih mojega finančnega bloga. Tokrat bi rad izpostavil vplive, ki ste jim podvrženi tako rekoč vsako sekundo svojega življenja:

• Mediji: bombardirajo nas z raznimi oglasnimi sporočili, informacijami na vsakem koraku. Internet, televizija, radio jumbo plakati, razna druga prodajna sredstva in sporočila. Imajo izjemno velik vpliv na vaše vsakodnevna navade in odločitve.
• Država, politika ter predstavniki ljudstva: odločajo o pomembnih in manj pomembnih zadevah, ter so predstavniki ljudstva, katerih odločitve bi nam morale delati življenje lažje in boljše. Sporočajo nam sporočila, ki nam jih morajo oz. želijo. Tudi oni imajo izjemno velik vpliv na naša življenja, odločitve.

Področje financ in manipulacija

A človek, se marsikdaj vpraša ali je vse res, ali se z nami manipulira, ali se resničnost informacij zamegljuje in predstavlja v drugi luči? To nam je pokazala zgodovina, slej ko prej pa nam jo bo pokazala tudi prihodnost. (Ne)resničnost informacij in njihova manipulacija je posebej vidna na področju financ, skupno pa jim je tudi, da odgovornosti za nepopolnost in napačne informacije ne prevzame nihče. V tem pogledu smo si vedno sami krivi ali bomo upoštevali nasvete in besede ekonomistov, politikov. Odgovornost tako prevzamemo sami, to pa ima lahko posebej na finančnem področju zelo pozitivne ali negativne vplive. 

Katere vplive imate najraje vi?

Če si osebno želite ugodnih vplivov zase in svojo družino, potem vam predlagam samo 3 stvari

• Finančno se pravočasno informirajte;
• Ne nasedajte oz. ne verjemite medijem za vsako ceno;
• Verjemite sami sebi in se sami odločajte po svoji vesti.

Poglejte si nekaj primerov:

 Primer 1:

"Slovenija ne bo čutila hipotekarne krize"-Mar res?

Vir: www.dnenik.si

Zgornji članek iz 15. 9. 2007 ni bil napisan samo na omenjeni spletni strani, ampak so to informacijo povzemali tako rekoč vsi naši mediji. Večina ljudi je seveda to verjela, a kaj ko se je spremenila v napačno.

Primer 2:

"Ne kupujte zlata, ker prinaša stroške kot neobdelana njiva"- Mar res?

Tudi o temi zlata je v enem izmed slovenskih časnikov v letu 2007 pisalo: «Ne opecite se z nakupom zlata«!

www.finance.si

 Nadaljevali so s tem, da boste z zlatom imeli same stroške, saj je kot neobdelana njiva, zaključili pa s trditvijo, da mogoče obstajajo določeni razlogi za kaj bi se vam nakup izplačal, a o njih raje ne razmišljajte. Cena zlata za 31,10g zlata (unča) je v takratnem času bila vredna okoli 900 dolarjev, danes (6.9. 2012) pa je vredna že 1701,80 dolarjev. Bi omenjeni članek in tema takrat tudi vas odvrnila od nakupa? Škoda za tiste, ki niso verjeli sebi!

Primer 3:

Peter Schiff, ekonomist, finančni komentator ter velik poznavalec razmer na trgu je leta 2006 pravilno napovedoval in svaril pred hipotekarno krizo in padcem nepremičnin v ZDA, a kaj, ko so se medijski komentatorji, novinarji, nepremičninski agenti in ekonomisti  iz njega dobesedno »brili norca«.    

Kdo je imel pravilne argumente in kdo se je motil? Poglejte si v tem izjemno zanimivem videu:

Primer 4: 

Peter Schiff v tem trenutku še vedno napoveduje dobre čase za zlato in posebej v srebro, a kljub temu se komentatorji znova smejijo njegovim napovedim in predlogom. Kaj bomo na te diskusije gledali čez 5 let?

Ali so bančne vloge res 100% varne?

Glede na trenutna medijska sporočila se pri nas ustvarja mnenje, da Slovenija ni problematična država in da naše banke ne bodo potrebovale mednarodne denarne pomoči. Kljub temu, da imata samo naši 2 največji banki za skoraj 3 milijarde slabih posojil (vir: www.delo.si  ), se pri nas še vedno ustvarja mnenje, da s tem ni nič narobe in da se bo sigurno našla rešitev. Verjamem, da bomo do rešitve morali priti, ampak ali na naš račun?

So naše banke kljub vsem tem informacijam še vedno 100% varne? Po mnenju države že, kaj pa po vašem mnenju?A lahko država, ki ima prihodkov iz davkov okoli 8 milijard evrov, 100% jamči za vaše bančne depozite (vloge), ki pa jih je na bankah prek 16 milijard evrov? Večina Slovencev misli da ja, saj so raziskave pokazale, da jih kar 71% ne razmišlja o dvigu denarja iz bank. Po podatkih Banke Slovenije imamo Slovenci 41 milijard evrov prihrankov, od tega pa banki zaupamo kar 38% teh sredstev. Vendar, ali se ob tem skriva celoten problem?

Izjemno ugledni ekonomisti pričakujejo »največjo bančno krizo« v zgodovini, a nihče ne ve, kaj se bo v prihodnjih letih v resnici zgodilo. Dejstvo je, da so se takšne stvari in situacije že dogajale, a ne ob tako razvitih medijih in hitrih prenosih naših sporočil. Ne smemo zmotno misliti, da po rešitvi določenega problema ne bodo prišli novi, še večji problemi, ob tem pa se ne morem znebiti negativnega občutka in scenarija, ki ga delim z mnogimi neodvisnimi ekonomisti in analitiki. 

Predpostavimo, da rešimo problem naših bank in varnosti naših bančnih vlog, da dokapitaliziramo banke oz. jih rešimo z evropskim denarjem. To lahko za marsikoga pomeni končno olajšanje ter obenem misel: »Saj sem vedel, da se bo vse skupaj rešilo in da moje premoženje na banki ni bilo nikoli ogroženo. Kako, da sem to sploh lahko dvomil?« A prehitro olajšanje se hitro lahko sprevrže, v šok, saj lahko za določenim problemom res pride še večji. V mislih imam inflacijo. Zakaj se je pri nas šele zdaj začelo govoriti o inflaciji? Dejstvo je, da realna inflacija že v preteklosti (pred krizo) bila vsaj 2x večja od statistične (državne). Zdaj, ko se v medijih o tem končno le govori, pa se njun razkorak že drastično širi. Ob tem bi se zopet rad navezal na banke in bančne vloge skoraj 40% Slovencev. Vidite problem? Fiskne obrestne mere, naraščajoča inflacija, vse manjša kupna moč denarja, deleži Slovencev v denarnih enotah in depozitih pa se večajo, ker ga pojmujejo kot varno obliko varčevanja.

Poglejte si primer varčevanja 2.000 eur na banki po 3% obrestni meri na dobo 10 let, če pri tem upoštevamo inflacijo:

BANKA
Znesek	2.000 eur
Obrestna mera	3%
Doba varčevanja	10 let
Nominalni privarčevani znesek	2.687,83 eur
Realna vrednost privarčevanega zneska v primeru inflacije:	1.478,30 Eur
Inflacija 4%

Depozit na banki v vrednosti 2.000 eur vam bo na 3% obrestni meri dodatno navrgel 687,83 eur. Nominalno bomo nagrajeni in marsikdo bi se že veselil. Pred vzklikom veselja je dobro poznati inflacijo (poglejte koliko manj vam ostane v denarnici v primerjavi z lanskim letom), ob tem preveriti ocene analitikov o prihodnji inflaciji, a ob tem jasno ločiti med državno-statistično inflacijo in vašo-realno inflacijo. Ob trenutni inflaciji bi na banki v 10 letih realno izgubili kar 45% premoženja. Čeprav boste pred sabo še vedno videli znesek 2.687,83 eur, bo ta realno pomenil le še 1.487,30 eur. Upoštevajte, da o 4% realni inflaciji ne govorimo več-poglejte podražitve nafte, kruha, mesa... 

Biti v čredi ovac, ali biti svoj pastir?

Osebno v medijih pogrešam informacije, kako praktično zaščititi svoje premoženje pred temi slabimi vplivi in se na prihodnje obdobje pripraviti, a kaj ko politične"zdrahe" in pogovori zasedajo prva mesta. Žal še vedno drži rek:

 "Ovce so zato, da se jih striže".

Ne želim si, da ste med njimi tudi vi!

Peter Herman, l.r.

Kako lahko z nakupom zlata zaščitite svoj denar pred rastočimi cenami nafte, kruha, mleka...?

Poglejte si razloge, zakaj bi vas lahko vaše zlato zaščitilo pred vedno višjimi cenami hrane, nafte, inflacijo...

Upadanje kupne moči papirnatim valutam v primerjavi z zlatom

Ste slišali napovedi, da se bodo konec leta občutno začele dražiti najnujnejše življenjske potrebščine kot so pšenica, kruh, meso, mleko...? Verjetno ste to tudi sami pričakovali, saj so načini reševanje finančne krize, državljanske vojne v Severni Afriki in Bližnje Vzhodu, naravne katastrofe (suše, poplave) ter rastoče cene nafte, eni izmed temeljnih razlogov, da se bomo v prihodnje prehranjevali dražje.

V vsej zgodovini je prihajalo do zelo podobnih situacij kot smo jim priča tudi danes, ko so se začele dražiti tudi hrana, življensko pomembne stvari in surovine. Slednje lahko v grobem razdelimo na 4 področja: plemenite kovine, industrijske kovine, energenti ter kmetijske surovine, na njihovo ceno pa vpliva t.i. surovinski trend, ki poteka v različnih obdobjih-ciklih ter ponudba in povpraševanje po določenih surovinah. 

Po logiki višjih cen v prihodnje, bi si bilo dobro narediti zaloge hrane in nujnih življenjskih potrebščin, da bi v prihodnosti na ta račun lahko kaj privarčevali. A kaj, ko gre za večinom hitro pokvarljivo blago (meso, mleko), po drugi strani, pa bi vam hitro zmanjkalo prostora za hrambo. Če tudi sami osebno stavite na višje cen surovin v prihodnje, se bo dobro obrniti posebno na tiste, ki imajo posebno vlogo. V preteklosti so se kot zaščita pred višjimi cenami najbolje izkazale plemenite kovine-med njimi zlato in srebro.

Kako se zaščititi pred višjimi cenami z nakupom zlata?

Zlato je bil vedno denar (zlatniki-zlata Panda)

Zlato je surovina oz. plemenita kovina, ki je bila v očeh človeštva vedno nekaj posebnega, zato jo je dobro poznati:

• 4000 let je imelo funkcijo plačilnega sredstva

• je denar izven bančnega sistema

• je univerzalna valuta za cel svet,

• nikoli v zgodovini ni bilo vredno nič,

• je izjemno dober ohranjevalec vrednost,

• je realna zaščita pred inflacijo.

Centralne banke začele intenzivno kupovati zlato

Pomembno je vedeti, da so centralne banke po svetu pred tremi leti znova začele kupovati zlato za zaščito svojih rezerv, intenzivnost njihovih nakupov zlata pa naj bi bila primerljiva z letom 1960 in letom 1971, ko so v Bretton Woodu razglasili konec zlatega standarda. Po koncu sistema zlatega standarda je cena zlata dolgoročno naraščala do leta 1980 s porastom cene 2400 % (iz 35 dolarjev na 850 dolarjev za 31,10 g zlata).

V prvi polovici leta 2012 so centralne banke kupile 254 ton zlata, kar je 25 % več kot enako obdobje lani. Pri tem so posebej aktivne centralne banke Kazakstana, Turčije, Mehike, Kitajske, Rusije, Ukrajine in Filipinov.

Rastoči nakupi zlata iz strani centralnih bank

Mnogi se sprašujete ali je sedaj pravi čas za nakup oz. s kakšnim namenom centralne banke ravno sedaj kupujejo zlato?

Zlato ljubi recesije

Tudi cena zlata je odvisna od ponudbe in povpraševanja, ki jo skozi čas vidimo skozi njne nihaje. V zadnjih 10 letih, je cena zlata v evrih  povprečju naraščala 15%, izjemno velik vpliv na ceno pa imajo posebej recesije.

V času recesij začne cena zlata naračati.

Kateri mesec je najboljši za nakup zlata?

Ker se zopet nahajamo v recesiji je glavno vprašanje ali je trenutno ugoden čas za nakup oz. kateri meseci so bili za nakup v zadnjih 10 letih najugodnejši in najprimernejši. Seveda je to mogoče manj pomemben podatek, posebej za tiste, ki zlato kupujejo dolgoročno. Kljub temu ta podatek marsikomu pomaga izbrati k pravilni odločitvi.

Najugodnejši nakupi zlata po mesecih-najboljša september in november.

Cene zlata med ciklusi olimpijskih iger

Ker smo bili nedavno priča Olimpijskim igram v Londonu, bi vam rad pokazal tudi primerjavo med dvema olimpijskima ciklusoma in ceno zlata. Od leta 2008, ko so bile igre v Pekingu, se je cena v dolarjih povzpela za 100%. Ob tem se nam že poraja vprašanje kako bo ta graf videti čez 4 leta, ko bodo igre  Rio de Janeiru. Prepričan sem, da bo takrat zlata medalja za športnike še vrednejša.

Rast cene zlata od Pekinga do Londona (Olimpijske igre).

Odločite se pravočasno

 

To je samo delček dejstev, ki bi jo vi kot upravljalec svojega in družinskega premoženja morali poznati. Kot vsaka naložba ima tudi naložba v zlato določene zakonitosti, ki jih morate nedvomno poznati, da se lahko pravilno odločate. Priporočam vam, da jih spoznate čimprej, saj ravno sedaj vstopamo v čas, ki ga ima zlato najraje. Verjamem, da bo zelo koristen tudi za mnoge družine, ki natančno vedo, zakaj ga imajo.

Peter Herman, l.r.

Življenjska zavarovanja in previdnost, kaj preberete v revijah

Ali pri prebiranju člankov preverjate, kdo je pisec in kakšen je namen njegovega pisanja?

Tokrat me je k pisanju spodbudil članek, ki sem ga prebral in ki ste si ga lahko tudi sami prebrali v 32. številki revije Jana. Gre za  propagandni članek, menda neodvisne svetovalne agencije, ki vas s podajanjem pomanjkljivih in nepopolnih informacijah usmerja vas in vašo družino v napačno smer. Prav zato sem se tokrat na ta članek moral odzvati in vas opozoriti na razne interese posameznikov ali družb, ki povzročajo zavajanje ljudi.

Pisec članka trdi, da je zavarovalnica dolgoročno najvarnejša oblika varčevanja, pri tem pa blati naložbena zavarovanje in favorizira klasična (mešana) življenjska zavarovanja. Za tiste, ki ne veste, kakšna je razlika med njima:

• Naložbena zavarovanja so zavarovanja, kjer imate hkrati urejeno zavarovanje in varčevanje na vzajemnih skladih, kjer vi sami varčujete v svojem imenu na naložbah, ki jih izberete sami.

• Klasična življenska zavarovanja so zavarovanja, kjer imate zavarovanje, varčevanje pa prepustite zavarovalnici, da v svojem imenu nalaga vaš denar tja, kjer ji zakonsko predpisuje država. Tu gre do 60 % naložb v »varne« naložbe bančnih depozitov in obveznic.

Popolne varnosti ni nikjer!
Glede same varnosti vaših sredstev morate vedeti, da absolutne varnosti ni nikjer, saj so samo bolj ali manj tvegane naložbe. Kakšna je razlika, če prevzemate tveganje v svojem imenu ali pa to preputite zavarovalnici? V vsakem primeru prevzemate odgovornost vi.  Prav nasprotno od avtorja članka menim, da so in bodo klasična življenjska zavarovanja ene izmed najbolj tveganih naložb. Prihajamo v čas povečane inflacije in mnogi malce starejši se bodo spomnili njihovega varčevanja v klasičnem življenjskem zavarovanju v preteklosti. Poznam mnogo ljudi, ki so po več kot 20 letih »varčevanja« ob koncu na osebni račun prejeli realno zgolj nekaj prej vplačanih premij, saj so k temu botrovali inflacija, devalvacija in zamenjava valute. Kaj vam pomeni nominalni znesek, če je realno vreden veliko manj? Je potem vaše odvajanje sredstev sploh smiselno?

Slab vpliv inflacije na klasična življenjska zavarovanja
 Problem nastaja zaradi tega, ker je obrestna mera pri klasičnih življenskih zavarovanjih 2,25 %, medtem, ko je realna inflacija v zadnjih 10 letih v Evropi skoraj 5,5 %. To pomeni, da ste v tem pogledu v tem obdobju s tem »varčevanjem« izgubljali 50% svojega denarja. Pričakujete, da bo realna inflacija v prihodnjih letih manjša ali večja? Nemški ekonomisti so mnenja, da lahko v prihodnjih letih pričakujemo najmanj 2x višjo inflacijo (www.delo.si), v medijih pa ste ravno v tem tednu že slišali obljube podražitve surovin, pšenice in s tem tudi kruha.

S klasičnim življenjskim zavarovanjem kupujete nevarne obveznice

Ob tem bi izpostavil tudi naložbe klasičnih življenjskih zavarovanj v obveznice. Nekateri obveznice še vedno pojmujejo kot varno naložbo, saj tako piše tudi v učbenikih, člankih. Za pretekla leta, ko države niso imele težave z dolgovi bi se s tem popolnoma strinjal, v tem trenutku pa se je potrebno vprašati ali to še drži? Na to vprašanje si lahko odgovorite, kar sami. Bi si vi v tem trenutku dolžniške krize upali kupovati dolgove najbolj zadolženih držav Grčije, Italije, Portugalske in konec koncev tudi Slovenije? Bi v realni situaciji želeli posoditi denar nekomu, ki že ima velike dolgove in s tem šli v tveganje, da svojega denarja morda v realni vrednosti ne bi več videli. Tudi tukaj ne pozabite na realno inflacijo.

Zavarovalnica ali varčevalnica?
Za konec bi rad omenil, da se mi zdi čisti nesmisel varčevati na zavarovalnem produktu, če vi osebno zavarovanja ne potrebujete. Beseda zavarovalnica pomeni, da vas zavarovalna institucija zavaruje! Varčevanja iščite na drugih, za to primernejših varčevalnih oblikah. Informirajte se o tem, kaj je za vas najbolje, kritično ocenjujte članke, ki se lotevajo raznih finančnih tematik in na koncu vedno uporabljajte navadno »kmečko« pamet. S tem boste marsikdaj spoznali skrite namene piscev člankov in se ob tem ob njihovih idejah še malce nasmejali!

Peter Herman, l.r.

Premoženjski svetovalec-ali finančna vprašanja reševati z njim ali brez njega?

Tokrat bom govoril o tem kako najti pravega premoženjskega svetovalca, kakšne prednosti vam lahko prinese in kako ga lahko za njegove koristne nasvete "plačate". Pridobili boste informacije ali se vam sodelovanje z njim sploh izplača.

Živimo v času v katerem še nikoli prej ni bilo lažje izgubljati premoženja, v času, ko so na pohodu višji davki, nižanja plač, devalvacija valut, podražitve v trgovinah ter v končni fazi tudi zavajujoče finančne ponudbe, ponudniki. Je to razlog, da se nekdo zaradi pomembnosti prihodnjega družinskega premoženja odloči, da bi pridobil drugo finančno mnenje, poiskal finančne nasvete ali pa bo zaradi preteklih izkušenj, vzgoje ali nezaupanja v ljudi, ki je lahko mogoče povsem utemeljeno, to prepustil sebi, trgom ali mogoče celo kar državi?

Misli, da bo za nas in vitalnost našega finančnega stanja poskrbela država, ljudem postajajo vse bolj smešne. Smešno je tudi to, da to spoznamo vedno relativno pozno, čeprav bi lahko to uvideli, če bi pomislili, koliko ur ste v času vašega formalnega izobraževanja v šolah pogovarjali o upravljanju osebnih financ, pasteh vašega premoženja, kako denar upravljati na način, ki bo primeren vaši življenjski situaciji? Verjetno bi vas večina rekla, da v vseh letih vašega šolanja, pogovor o denarju in pomembnosti rokovanja z njim, ni presegel 10 ur. Tako bi se lahko  strinjali, da se na naši »neumnosti« oz. bolje rečeno neinformiranosti, ustvarja denar, ki pa ne gre v naše žepe. Pravzaprav tudi vemo, kam denar potuje, vendar zmotno mislimo, da na to nimamo vpliva!

A vendar je naš vpliv ogromen! Za začetek bi bilo dobro, da se na tem področju sami finančno izobražujete, informirate o stvareh, ki so posebej pomembne za vas. Marsikdo mi reče, da za to nima časa, dovolj finančne podlage oz. ga finančno področje »utruja« in črpa še zadnjo pozitivno energijo. Takšne besede popolnoma razumem! Kdo izmed nas pa je sposoben hkrati sebi popravljati osebne avtomobile, ki jih vozimo, se ostriči, ozdraviti in operirati in se zanašati na svoje znanje pri pravnih vprašanjih? Dejansko imamo na vseh področjih nekoga, na katerega se lahko zanesemo in ki usliši naše želje in rešuje iz težav. Avtomehaniki, frizerji, zdravniki, pravniki,... Samo na enem področju pa to ne drži. To je področje osebnih financ in neodvisnega premoženjskega svetovanja, ki pa ga mnogi še ne poznajo dovolj.

Kdo je sploh premoženjski svetovalec?

V današnjem času je že prav »modno« biti svetovalec, še posebej na finančnem področju-tu bi vsak nekomu želel svetovati. Pri tem se posebej zlorablja termin premoženjski-finančni svetovalec s katerim se kitijo tudi tisti, ki zgolj prodajajo finančne produkte, tisti, ki vas niso vprašali kakšne želje in cilje imate, tisti, ki za to nimajo ustreznih licenc in znanja ter nenazadnje tisti, so bili pri vas prvič, zadnjič in nikoli več ter se vam ne oglašajo več na telefon, ko jih potrebujete. Vse to privede, do tega, da na koncu ugotovite, da ste bili mogoče zavedeni, da nimate vam primernih naložb in nimate podpore-svetovanja v prihodnjem obdobju, ko si to najbolj želite in najbolj potrebujete. So to razlogi, da na finančnem področju ne veste več komu bi zaupali in koga vprašali nasvet? Prav gotovo!

Kako družina najde primernega premoženjskega svetovalca?

Premoženjski svetovalec bi moral biti oseba, ki mu je sodelovanje z vami odgovornost ter tudi obveza, da vaši družini v prihodnosti svetuje na vam primeren način. Pri izbiri premoženjskega svetovalca je pomembno, da veste:

• Ali ima premoženjski svetovalec opravljena strokovna znanja in licence?

• Ali vam je pred  svetovanjem in finančnimi predlogi najprej vprašal kaj si želite, kakšne zmožnosti imate ter našel vaše osebne rizike (dolžnost po EU smernicah za finančno svetovanje)?

• Ali uporablja etični kodeks?

• Ali vam lahko neodvisno svetuje in priporoča katerokoli naložbo na trgu, ki bi bila primerna vam (vam ne priporoča zavarovanj, če jih ne potrebujete; vam ne obljublja naložb s katerimi boste jutri bogati,...)?

• Ali vam je pripravljen stati ob strani dolgoročno?

Zgoraj so naštete glavne značilnosti in razlike med premoženjskimi svetovalci in prodajalci produktov, ki vam v prihodnosti znajo prihraniti marsikateri evro in nezadovoljstvo ob finančnih odločitvah. Prednosti sodelovanja z licenciranim premoženjskim svetovalcem marsikdo pred tem ne jemlje resno, češ, da tako in tako ni možno karkoli storiti, npr. ob tako nizki plači, ob vse bolj požrešni državi in da konec koncev, zdaj ko imamo majhne otroke ne moremo dati kaj na stran. Naštel bi vam rad nekaj konkretnih koristi in prednosti pravočasnih nasvetov iz preteklosti in prihodnosti:

• Pravočasna opozorila glede sprememb naložbenih politik (zanimivo, da vam v letu 2008 večina bank in družb za upravljanje, kjer ste imeli vzajemne sklade niso svetovali prodaje točk, delnic, ko je bilo potrebno; a povsem logična poteza, če bi vedeli, da živijo od upravljanja vašega denarja),

• Nekateri so s premoženjskimi svetovalci prvič spoznali pasti pokojninskih varčevanj (2. steber) in to ne bodo spoznali prepozno,

• Nekateri so in še bodo spoznali stroške pri finančnih produktih in zavarovanjih na katere niso bili opozorjeni pred sklenitvijo (je to bolje spoznati že danes ali čez 20 let?),

• Nekateri pravočasno spoznajo pasti pri varčevanjih za določene cilje,

• Nekateri ne vedo ali imajo določena varčevanja za njih več prednosti ali slabosti (vsako varčevanje jih ima, vendar ne za vse v enaki meri)

• Nekdo želi pridobiti osebni finančni načrt (pot, koliko varčevati, kako dolgo, kje varčevati,...),

• Nekdo pa bi se rad zgolj pogovoril o finančnem dogajanju in prihodnjih razmerah.

Naštel sem samo nekaj pogostih pričakovanj ljudi, s katerimi se srečujem pri svojem delu, verjamem pa, da ima vsak izmed nas svoja pričakovanja ter želje.

Za konec bi rad omenil še eno ključno vprašanj oz. področje, ki zadeva vaše plačilo premoženjskega svetovalca za njegovo delo. Pravzaprav bi bilo nekoliko nenavadno, v kolikor se s premoženjskim svetovalcem na začetku sodelovanja ne bi pogovorili, kako ga boste nagradili za delo in od česa je on pravzaprav plačan, saj je tudi na tem področju pomembno, da sta zadovoljni obe strani. V drugačnem primeru nobena stran ne vidi interesa v sodelovanju in je vedno ena stran nezadovoljna.

Kako plačati premoženjskega svetovalca?

V tujini in pri nas najdemo premoženjske svetovalce, katerih pristop do svetovanja se lahko razlikuje, ljudje pa lahko izbirajo kateri pristop jim je bolj všeč: 

1. Finančni nasveti za denarno plačilo: To pomeni, da pred svetovanjem plačate uro ali dve željenega svetovanje ali izdelavo finančnega načrta.

Glede na razvitost našega finančnega trga in (ne)pripravljenosti ljudi, da bodo plačevali za nasvete še preden jih bodo slišali, je to manj ugodna in za ljudi tudi manj sprejemljiva odločitev. Kaj pa, če ljudje sploh nimajo zmožnosti upoštevati nasvetov in bi radi slišali samo kakšno finančno mnenje ali potrebujejo pomoč pri izpolnjevanju finančnih dokumentov. Bi bilo etično pričakovati od študenta ali upokojenca pri njhovih omejenih dohodkih, zaračunavanje svetovalnega dela. Poleg tega morate z njihovim nasvetom še vedno sami iti skleniti naložbo nekomu drugemu, kjer pa se zopet pojavi težava, kako bo finančni produkt za vas primeren in prilagojen.  

2. Finančni nasveti v zameno za priporočila le ob vašem zadovoljstvu, da so bili nasveti za vas koristni.

Primernejši način sodelovanja premoženjskega svetovalca in stranke je njun dogovor, da stranka premoženjskega svetovalca, če ji je ta znal koristno pomagati pri kateri koli težavi in vprašanju, nagradi in »plača« preko priporočil in dobre reklame drugim. Dobre in koristne informacije vedno radi povemo tistim ljudem, ki jim to privoščimo, če s tem naredimo koristno stvar, da širimo ugled in dejavnost svetovalca, pa vam bo ta za delo tudi hvaležen in poplačan. S tem se medsebojna obveznost drug drugega poplača in vsak od njiju dobi kar je želel. Torej nasveti za priporočila.

Ob tem se pojavi vprašanje, kako lahko premoženjski svetovalec živi samo od priporočil? Odgovor je enostaven. Premoženjski svetovalec, ki ima ustrezne licence in strokovno podlago, vam lahko na vašo pobudo in željo, tudi uredi tisto naložbo, ki jo sami od njega želite in zahtevate. To z drugimi besedami pomeni, da je premoženjski svetovalec lahko plačan od ponudb, ki jih za vas uredi, saj ima vsak finančni produkt pri nas stroške sklenitve-provizije. V tem primeru vi ne plačate osebe v finančni ustanovi, ki vas ne pozna, ki vas nikoli več ne bo videla, ki ima omejen delovni čas in ne plačate osebe ki vam naložbe ne bo urejala tudi v prihodnjem času. Plačate namreč premoženjskega svetovalca, saj se takrat njegovo delo z vami šele začne. Profesionalni premoženjski svetovalec bo od takrat naprej vam na voljo, spremljal naložbeno politiko ob potrebi, vas opozarjal o pomembnih informacijah v zvezi z naložbo (davki, spremembe zakonodaje), vi mu boste sporočali morebitne spremembe v družini, on pa naložbo prilagajal vašim potrebam in situaciji. Takšen način sodelovanja s premoženjskimi svetovalci vam priporočam tudi jaz. 

3. Neposredna ureditev naložbe brez svetovanja oz. nakup produkta.

Zadnja možnost je sodelovanje, ki se mu lahko reče enkratna prodaja produktov. Premoženjski svetovalec vam lahko željeno naložbo uredi tudi brez svetovanja, ampak s tem je odgovornost naložbene odločitve čisto na vaši strani. Takšen pristop vam radi urejajo prodajalci produktov, a žal se pogosto zgodi, da se ljudje zaradi tega odločajo napačno in da se jim izmuzne kakšen detajl, ki ga prej niso poznali. V trgovini kupljeno stvar v večini primerov lahko vrnete, v financah pa so posledice napačnih odločitev ponavadi večje ter za družinsko premoženje bolj boleče.To vam odsvetujem.

Upam, da vam bo zgoraj napisano olajšalo odločitev, kaj vse in koga boste pri vašem finančnem odločanju upoštevali.


Pametne in trezne finančne odločtve vam želim!

Peter Herman, l.r.

Ali je srebro res primerna naložba za družine in vaše otroke?

Pri svojem delu se velikokrat soočam z vprašanji družin, katera naložbe so zanje sploh primerne. Enotnih nasvetov za izbiro naložb seveda ni, je pa dejstvo, da ima vsaka naložba prednosti in slabosti. Če te poznamo, so vaše finančne odločitve lažje in tudi za vas bolj primerne. Tokrat izpostavljam naložbe v srebro kot eno izmed možnosti varčevanja družin.

Kadarkoli iščemo naložbe želimo stvari z  največjim potencialom in perspektivo v prihodnosti. Zato je dobro, da ima naša naložba naslednji 2 pomembni lastnosti:

• Redkost (manjša količina, večji pritisk na cene),
• Velika uporabnost in svetovno povpraševanje

Poznati morate tudi prednosti in slabosti naložb:

-          Varnost

-          Likvidnost

-          Volatilnost

-          Davek 

V nadaljevanju poiščimo najpomembnejše prednosti in slabosti naožbe v srebro za vas.

Je srebro sploh varna naložba?

Marsikdo se sprašuje kaj je danes še sploh varno v smislu ohranjanja realne vrednosti našega premoženja. Banke in obveznice so bile v preteklosti znane kot najbolj varne,a v tem trenutku postajajo »nevarne«, celo špekulativne. Varnost danes večina ljudi pojmuje z »otipljivostjo« naložb, tj. tisto kar vidijo in ne tisto, kar jim nekdo obljublja. Ljudje so obljub naveličani. Srebro je v tem pogledu otipljivo, nekaj kar lahko ima nekdo tudi fizično pri sebi in ve da je zanj v vsej zgodovini vedno nekaj dobil. Spomnimo se zgodovine, kjer je srebro opravljalo funkcijo denarja-srebrniki. Takrat so zlatniki in srebrniki imeli 3 funkcije:

• Menjalno sredstvo (menjava za blago)
• Mera vrednosti (vrednost blaga v gospodarstvu, ki mu ljudje zaupajo)
• Hranilec vrednosti (na daljše obdobje ohranja svojo vrednost)

Upravičeno se lahko vprašamo, kakšno vlogo imajo danes naše valute? Spoznali bomo, da naš denar opravlja samo še vlogo mejalnega sredstva in nič drugega. 

 Dolar v primerjavi z ceno srebra v zadnjih 10 letih

Ali je srebro likvidno in vnovčljivo?

Kaj vam koristi naložba, če je ne morete prodati, ko jo želite ali morate iskati kupca pri prodaji? Ker je bilo srebro v preteklosti denar in se kot valuta še marsikje tudi uporablja, potem je dobro, da veste, da je srebro priznanih kovnic s statusom »good delivery« vnovčljivo povsod po svetu.  

Ali je volatilnost srebra res njegova slabost?

Kot vse naložbe, je tudi naložba v srebro podvržena svetovni ponudbi in povpraševanju. Tudi zaradi tega cena lahko niha in je v tem pogledu manj primerna špekulantom in bolj dolgoročnim varčevalcem. Prav zaradi tega se morate v družini vprašati, ali npr. za otroka varčujete kratkoročno ali dolgoročno in koliko časa sploh imate? Srebro je iz vidika volatilnosti namenjeno tistim družinam, ki bodo glavno korist srebra iskali pri varčevanju od 3 let naprej. Spodaj s lahko pogledate, da je srednjeročno obdobje 10-ih let postreglo tako s številčnejšimi »plodnimi« trenutki, kot tudi cenovnimi nihaji navzdol, ki pa jih je bilo bistveno manj.

Davčne prednosti slabosti srebra

Nakup fizičnega srebra v Sloveniji je obdavčen z 20% ddv-jem, saj je srebro pojmovana kot industrijska kovina, kot so baker, cink, železo,... Vendar je možno srebro kupovati tudi brez ddv-ja, ki je posebej priporočljivo za mesečne nakupe srebra za obdobje 5-10 let. To je za družine in otroke ena izmed bolj primernih možnosti, ker se na tak način izognete marsikateremu strošku ter nihanju cene. V zgornji razpredelnici lahko vidite, da se z mesečnim nakupom izognete vsem nihajem cene srebra in to je za vas izredno dobro. Seveda glejte na povprečje cen. Kljub nihanjem je imelo srebro v zadnjih 10 letih 20,8% donos v evrih oz. če se bolje izrazim. Valuta evro je v primerjavi z srebrom izgubila 20,8% vrednosti.

Izvrstna novica je tudi ta, da je srebro oproščeno zaenkrat oproščeno kapitalskih dobičkov in da dobička ne potrebujete deliti z državo. Ja, tudi to še obstaja:-)

In za konec še 2 najpomembnejša razloga, ki vam bosta pokazala veliko perspektivo srebra:

Srebro-super uporabna kovina

Srebro je industrijska kovina, ki je po različnih postopkih uporabnosti v svetu na 2. mestu, takoj za nafto. Kaj ga dela tako pomembnega?

-          Od vseh kovin najbolje prevaja elektriko

-          ima tudi najvišjo toplotno prevodnost (sončne celice)

-          najvišjo optično odbojnost (ogledala

-          najnižji  kontaktni  upor od vseh kovin (v vsakemu stikalu)

-          ima antibiotične in protibakterijske učinke (medicina)

Prav zato se ga kar 90% porabi v industriji, samo 10%  pa je namenjen fizičnim nakupom. Če vso to uporabnost srebra združimo z velikanskih povpraševanjem po srebru, ki se stopnjuje, potem bo za vas in vaše otroke zelo koristno, da boste tudi vi imeli kakšen delež varčevanja v srebru. Število ljudi se je od leta 1980 do danes povečalo iz 2,5 milijarde na 7 milijard, povpraševanje pa je najvišje v razvijajočih se državah, ki blazno nujno potrebujejo surovine za razvoj-najbolj izstopata Indija in Kitajska. Če ob tem z letom 1980 primerjamo današnjo ceno srebra, boste opazili, da je srebro izjemno poceni, saj je danes njegova cena 2x nižja.

Srebro je zelo redko

Poraba srebra je v zadnjih 18 letih vedno večja od njegove predelave, predvidena znana zaloga zadostuje le še za slabih 12 let. Leta 1950 namreč, je bilo izkopanega 10 milijard unč srebra. Že do leta 1980 so se zaloge zmanjšale na samo 3,5 milijarde unč. Danes, leta 2012, številni svetovni inštituti za geologijo menijo, da se zaloge srebra trenutno gibljejo med 500 in 700 milijoni unč srebra. To pomeni, da so zaloge srebra od leta 1980 do danes upadle za kar 91 odstotkov, vendar pa  je kljub temu še vedno zelo poceni.

Kot vsaka naložba, ima tudi srebro prednosti in slabosti, ki jih moramo pri naložbenih odločitvah upoštevati. Pri tem pa bi za konec izpostavil, da je srebro kljub vsemu še vedno denar, ki za razliko od evra in dolarja, še vedno opravlja funkcije, ki bi jo moral opravljati naš denar. Zgodovinska dejanja, da so srebro (tudi zlato) nadomestili lističi papirja-valute (evro, dolar, funt,..), so privedle do tega, da lahko državne oblasti vplivajo na inflacijo in na našo kupno moč. Kaj je državi bolj všeč? Da imate ves denar v papirju, kjer vam diktira kupno moč, ali kakšen del tudi v realni vrednosti ene izmed najbolj uporabnih kovin na svetu, ki je 4000 let opravljalo vlogo denarja, nato pa mu je bila po intervenciji bank pred 200 let ta vloga odvzeta?

Po mojem mnenju prav zaradi tega srebro sodi v portfelj vsake družine, saj nudi zaščito premoženja pred valutnimi nihanji, vse več pa je kazalcev, da vam bo premoženje oz. varčevalna sredstva v prihodnosti lepo oplemenitilo.  

Za konec še en citat:

“Gold is the money of kings; silver is the money of gentlemen; barter is the money of peasants; but debt is the money of slaves.”

Norm FRANZ

Peter Herman, l.r.

Odkup zlata oz. poceni razprodajanje družinske zlatnine

Ste opazili kako se je pri nas na veliko začel oglaševati odkup zlata, zlatih verižic in prstanov? Ta trend se je pri nas začel pred dvema letoma, v tujini, pa sem oglaševanje na nemški televiziji zasledil že 4 leta nazaj. S to dejavnostjo so se pri nas naenkrat začela ukvarjati številna podjetja, poleg tega pa ta segment prodaje zlata na veliko oglašujejo tudi zlatarji. Le kaj tiči za tem, bi se lahko tudi sami spraševali?

Zanimivo je to, da se je to začelo ravno v času vzpona cen zlata in srebra ter po drugi strani v času globoke finančne krize.  Za podjetja, ki odkupujejo zlato je to postal super posel, ker so ljudje neinformirani in se ne zavedajo dovolj pomembnosti zlata in njene realne vrednosti. Lahko bi rekel, da podjetja za odkup, jemljejo ljudem »rešilne« obroče, ki bi jim  v prihodnjih inflacijskih pritiskih še kako prišli prav. Zlato je v preteklosti prav v obdobjih kriz pokazalo svojo pravo vrednost, zato je trenuten čas za to tako neprimeren. Smo v obdobju povečevanja zadolženosti držav, reševanja bank z tiskanjem denarja in izdajanjem obveznic. V takšnih časih papir pospešeno izgublja svojo vrednost in prav zato je dobro, da vam za prihodnji čas ostane še kaj realnih vrednosti, kamor uvrščamo tudi fizično zlato.  

Kaj mislite? Če bi ljudje vedeli, da bo cena zlata v prihodnjih letih na višjih vrednostih, mislite, da bi ga prodajali? Vsi verjetno ne, vendar so žal tudi ljudje, ki zaradi finančne krize prodajajo svoje zlato, ker enostavno nimajo več drugih sredstev, ki bi ga pretopili v denar, za kruh, mleko... Tu pa vidim tudi pasti, ki se jih mnogi ljudje, ko odprodajajo svoj nakit in tudi naložbeno zlato, ne zavedajo. Dejstvo je, da dobički novonastalih podjetij za odkup zlata temeljijo tudi na nepoznavanju in neinformiranosti ljudi. Prvi razlogi so v ustrahovanju ljudi, da je sedaj zadnji čas za prodajo, ker se  zlata menda ne izplača več imeti. Tu bi omenil, da večina priznanih svetovnih analitikov napoveduje nadaljno rast cen zlata in da ga je danes po njihovih besedah nesmiselno odprodajati. Drugi razlogi pa so v samem postopku in ceni odkupa. Dobiček prodajalca se meri po tem, kakšna bo razlika med realno-borzno vrednostjo zlata in koliko bo ovrednotil vaše zlato. Prepričani ste lahko, da si z vami ne bo delal stroškov in da med njimi najdemo tudi take, ki se pri svojem delu poslužujejo neetičnosti. 

Dobro je, da poznate borzno ceno zlata in čistino, ki jo ima vaše zlato, saj je to podlaga tudi za ceno, ki jo boste kasneje dobili izplačano v gotovini. Ne morem pa pozabiti enega  primera-gospoda, ki je odprodajal 1g naložbenega zlata v kartici s čistino 999,9. Dobil jo je kot darilo in jo »iztrgal« iz kartice. V iskanju odkupa zlata je zavil v bližnjo zlatarno, kjer pa mu za 1g čistega zlata niso ponudili borzne cene za čistino 999.9 (oz. 24- karatov),  ampak po ceni lomljenega zlata-nakita čistine 585 (oz 14 karatov). To v praksi lahko pomeni tudi  2x do 3x nižjo ceno od borzne in če pomislimo, da gre marsikje za prodajo večjih količin zlata, potem vidimo, da je to lahko zelo dober posel za odkupovalce zlata in izguba premoženja ljudi, ki se teh pasti ne zavedajo.

Torej, bodite previdni pri tem, če res morate odprodajati zlato. V kolikor bi ga radi prodali zaradi »modne muhe« ali mnenja soseda, bi vam to odsvetoval. Ravno v kriznih časih je zlato ohranjevalec vrednosti, s prodajo pa boste največjo uslugo naredili odkupnim podjetjem, ne pa sebi in družini.

Peter Herman, l.r.

Kje varčevati za naše novorojenčke in otroke?

To je dilema vsakega starša, ki želi po rojstvu otroka namensko varčevati za razne otrokove finančne potrebe v prihodnosti. Ste se kdaj vprašali na kaj morate biti pri tem pozorni in kje je sploh smiselno varčevati?

Kot premoženjski svetovalec, ki profesionalno finančno svetuje ljudem, sem v letošnjem letu postal drugič očka, ob tem pa tudi mene preplavile številne ponudbe, kjer vse bi lahko varčeval za svojo hčerko. Odločil sem se, da vam kot premoženjski svetovalec in tudi oče, zaupam nekaj pomembnih informacij, katere je dobro vedeti, ko boste dobili otroka in želeli zanje tudi finančno poskrbeti. 

Večina občin vam bo ob rojstvu dodelila enkratno denarno pomoč za novorojence, višina izplačil pa se od občin do občin razlikuje. Zakaj ne bi izkoristili, če imate možnost, kajne! Ob tem pa vam bodo določene občine omenile ponudbe bank, ki vam bodo, če boste občinska sredstva nakazali na njihov varčevalni račun,  z navečjim veseljem nakazale dodatni denarni znesek (od 10-30 eur) . 

Osebno sem dobil 4 ponudbe bank, ki imajo izpostave tudi v Ravnah na Koroškem ter imam možnost odprtja varčevalnega računa za otroka, s tem pa bi  bil deležen ugodnosti kot so:

• za odprtje novega varčevalnega računa, mi banke dodajo od 10-30 eur, odvisno od posamezne banke,

• otrok dobi hranilno knjižico z zelo lepim motivom živalice na prvi strani,

• otrok pri določeni banki dobi simpatičen hranilnik v obliki živalice,

• na določeni banki vam bodo plačali celo akontacijo dohodnine,

• odprtje in vodenje varčevalnih računov za otroke so prav tako brezplačni,

• za varčevanje bi bil nagrajen od 1% do 3% letno, odvisno od banke.

Vsa otroška varčevanja se skrivajo za imeni živalic (Toli račun, Ježkovo varčevanje, Hrčkova knjižica,...), našel sem celo varčevanje Račun lisjak Herman:-). Ob tem se verjetno tudi sami sprašujete ali so takšna varčevanja dobra glede na to, da so v ponudbah bančnih varčevanj omenjene samo prednosti in ugodnosti?

Ne priporočam dolgoročnega varčevanja  na bankah

Mene osebno takšna varčevanja ne prepričajo, zato jih tudi sam za namen dolgoročnega varčevanja ne bi priporočal. Eden izmed glavnih razlogov vidim v upadu kupne moči in privarčevanih sredstev zaradi našega denarja-evrov. Naj vam pri tem ponazorim primer: recimo, da se piše leto 1994, rodil se nam je otrok, mi pa začnemo varčevati za svojega otroka z namenom, da mu pri njegovih 18 letih (leto 2012) omogočimo štipendijo za šolanje, kupimo avto, motor, ... V vsem tem času (18 letno obdobje) je bila zabeležena 178,8 % statistična inflacija (Statistični urad RS), kar pomeni, da nam je kupna moč po statistiki upadala 9,9 % letno. Je v tem času zaposlenim plača tudi naraščala 10 % letno? Prav gotovo ne! Če omenim, da gre pri tem za statistično inflacijo (košarica dobrin, ki jo vodi državni statistični urad), ki pa je ponavadi 2-3x manjša od realne inflacije, sem verjetno povedal dovolj. Dejstvo je, da je inflacija prikrit sovražnik našega premoženja in bo v prihodnje tudi sovražnik vseh oblik varčevanj za vaše otroke. Posebej varčevanj v denarne naložbe.

Mogoče se je na tem mestu dobro vprašati, ali v prihodnosti zaradi finančne krize in državnih dolgov, lahko pričakujemo višjo ali nižjo inflacijo?

Na tem mestu bi izpostavil 2 pomembna elementa, ki sta za varčevanje zelo pomembna in bi ju bilo dobro ločevati:

1.       Element: UČENJE OTROKA Z DENARJEM.

Dobro je , da se otrok že od malih nog spozna z denarjem in koristno je, da ga naučimo kako pravilno ravnati z njim. V ta namen se značilno uporabljajo tudi »šparovčki«, ko otroci tudi sami aktivno sodelujejo k namenskemu varčevanju za določen cilj-npr. igrače.  Tu gre za učenje otrok o disciplini varčevanja, ki jo bo potreboval v prihodnjih letih, življenju in igro. 

2.       Element: VARČEVANJE ZA OTROKA ZA KONKRETEN CILJ

V tem primeru pa že gre za resnost načrtovanja in iskanja najprimernejših varčevalnih poti. Priporočam vam, da varčevanja za otroke (štipendije, motor, tečaji,...), ki so dolgoročnejše narave (5,7 ali več let), nikakor ne zamenjujete s priložnostnim varčevanjem v »šparovčku« oz. zgolj v denarnih sredstvih-evrih, saj razvrednotenje denarja in padanje kupne moči denarju, izničuje vaš trud in odrekanje, ki ga mesečno želite odvajati na ta račun.

Kaj morate poznati?

• inflacija:  Izgubljanje kupne moči denarja in vrednosti privarčevanega. Ste vedeli, da je 1000 tolarjev iz leta 1991, ob slovesu Slovenije od tolarja (31.12.2006), realno bil vreden le še 90 tolarjev?

• nova in aktualna zakonodaja: Katere so davčno najugodnejše oblike otroških varčevanj?

• nizke obrestne mere določenih varčevanj: Določene banke ponudijo zgolj 1% obrestno mero (No, to je pa res prava alternativa varčevanja v nogavici:-))

• varčevati za otroka ne pomeni, da ga morate hkrati zavarovati: Zakaj varčujete za otroke na zavarovalnih produktih, če jih ne potrebujejo in si s tem povzročate dodatne stroške?

• varčevati na svoje ali otrokovo ime?: Želite z računi dokazovati Centru za socialno delo, da bo šel denar izključno za otrokove potrebe?

Če se za konec zopet navežem na svojo osebno situacijo in varčevanju za svoja 2 otroka. Kot poznavalec finančnih trgov in oče, pri varčevanju za otroka gledam dolgoročno (od 7 do 12 let časa za varčevanje), v vmesnem času pa pri svojih varčevanjih želim naslednje stvari:

• vnovčljivost varčevanj (vzamem ven, ko želim oz. spremenim varčevalno politiko, če bo treba),

• varčujem na kapitalskih naložbah in ne na naložbah, ki so dovzetne na upadanje denarne kupne moči,

• ne razburjam se, če trgi nihajo, saj imam rad razprodaje na finančnih področjih-nizke točke vzajemnih skladov, ki jih bom čez leta dražje prodajal,

• ne čakam opozoril iz medijev o višini inflacije, ker je ta problem prisoten že danes (že danes razmišljam o realni inflaciji). Realno višino inflacije mi pove moja denarnica (koliko več zapravimo npr. za hrano od preteklega leta).

• gledam na davčno ugodne naložbe, ki so v okviru zakonov,

• z varčevanjem na dolgi rok boste zadovoljni, če boste imeli v varčevalnem portfelju tudi naložbe-stvari, ki so na svetu zelo redke in po njih zaradi splošne in industrijske porabe po svetu vlada veliko povpraševanje.

 To bi svetoval tudi vam.

Priporočilo pri varčevanju

Priporočam vam, da posebej v teh turbulentnih časih, ki jih večina imenuje krizni časi, razmišljate optimistično in »nekrizno«. Vsak ima svojo situacijo, ki jo lahko rešuje na svoj način, vi pa ste sami odgovorni za svoje odločitve. Če gre za vaša odločanja na finančnem področju, potem je vse kar vam lahko povem, da čimbolj finančno izobražujte sebe in družino, pri tem uporabljajte navadno kmečko logiko in verjemite sebi. Z znanjem se boste vedno prav odločali. Če nimate časa oz. želite pri odločanju dodatno mnenje, sem vam osebno na voljo za neobvezujoče nasvete in mnenja, ki bi jih pri varčevanju za otroke potrebovali. Od mene ne pričakujte univerzalnih nasvetov, ker vam bom zagotovo svetoval drugače kot vašim sosedom ali prijateljem (vsak izmed nas ima svojo situacijo, želje in cilje, kajne?). 

Tudi pri otroških varčevanjih univerzalnih nasvetov ni!

Peter Herman, l.r.