Celotna Slovenija nestrpno čaka rezultate stresnih testov slovenskih bank, ki naj bi bili znani 13. decembra, po zadnjih podatkih celo 1 dan prej. V medijih krožijo različna mnenja, na podlagi katerih si je težko ustvariti svoje mnenje. Vas zanima kje se lahko zgodijo odpisi našega premoženja?
Katere banke so vključene v stresne teste?
Poleg treh sistemsko najpomembnejših
bank oziroma bančnih skupin, NLB, NKBM in Abanke, so na podlagi nekaterih
meril v pregled vključene še Gorenjska banka, Banka Celje, Unicredit
banka Slovenije, Hypo Alpe Adria Bank, Raiffeisen banka, Probanka in
Factor banka – zadnji v skladu s postopkom nadzorovanega prenehanja
poslovanja iz začetka septembra le v omejenem obsegu. Te banke
predstavljajo približno 70 odstotkov slovenskega bančnega sistema.
 |
| Banka Slovenije (foto: Leon Vidic/DELO) |
Kaj se na bankah preverja?
Stresni
testi "bottom up" vključujejo tri bistvene elemente presoje, in sicer
oceno sposobnosti banke za pokrivanje njenih izgub, oceno izgub
banke iz naslova donosnih in nedonosnih terjatev ter oceno kako se banka odziva po osnovnem in neugodnem
scenariju, ki so v prihodnosti možni.
Kakšna bo bančna luknja?
Po mnenju ekonomista Jožeta P. Damijana naj bi decembersko razkritje stresnih testov pokazalo obseg slabih kreditov v vrednosti 7,8 mrd evrov. Ob tem poudarja, da so banke 4,6 mrd evrov oz. 60% te vrednosti že dale na stran oz. že oblikovale slabitve. Skupen obseg dokapitalizacije bank naj bi iz tega naslova znašal med 2,2 in 3 milijardami evrov.
Se lahko zgodi Ciper?
Politiki poudarjajo, da primerjava Slovenije in Cipra ni na mestu in da se kaj takega (14 dnevno zaprtje bank, dvigovanje omejenih vsot na bankomatih) pri nas ne more zgoditi, a obenem iz Evrope slišimo izjave, da bo prav ciprski reševanje bančnega sistema model za reševanje bank v prihodnje (povezava na članek).
Tovrstne informacije je seveda vedno dobro jemati z določeno mero
rezerve, a vendar so nam vseeno znak, da se v določenih negativnih
razpletih seveda lahko zgodijo. Nihče nam ne more zagotoviti, da se kaj
takega nam ne more primeriti.
 |
| Bančni rop po ciprsko |
Drastične spremembe v reševanju bank v Evropi (BAIL-IN ali BAIL-OUT) v prihodnje
V Evropi se je v preteklosti banke reševalo s pristopom BAIL-OUT (Grčija), sedaj ga bo nadomestil pristop BAIL-IN (Ciper). Kakšne so razlike med njima?
BAIL-OUT: Reševanje bank s strani držav in vlad oz. z davkoplačevalskih denarjem
BAIL-IN: Banke bodo reševali najprej delničarji (lastniki delnic), nato upniki (lastniki delnic), šele nato, lahko pride državna pomoč (davkoplačevalci) ali pomoč od zunaj. To pomeni, da bodo poleg delničarjev, trpeli izgube tudi lastniki bančnih obveznic. Kaj pa davkoplačevalci, mi?
Marsikdo bo rekel, da ne kupuje bančnih obveznic in ga zato iz tega vidika ne skrbi. Ste vedeli, da približno pol milijona Slovencev varčuje za varno starost v pokojninskih skladih in v zavarovanjih, ki imajo v svojem portfelju izjemno velike deleže obveznic. Kako bodo pokojninske družbe še lahko zagotavljale trenutne zajamčene donose (2,1% letnega donosa), če pride do odpisa dolgov in od čigavega denarja bodo pokrivale izgubo?
Dejstvo je, da čim večji bo odpis dolga, tem manj bodo sanacijo bank dolžni dokapitalizirati davkoplačevalci. Vendar ali niso davkoplačevalci tudi vlagatelji v pokojninsko-varčevalne sheme in zavarovanci klasičnih življenjskih zavarovanj, katerim zavarovalnice za premije kupujejo tudi obveznice, ki so v teh portfeljih zakonsko določene?
Kje so nevarnosti?
V primeru, da banka pride v težave, NI dobro biti:
- delničar banke, saj to pomeni, da lahko vrednosti delnice drastično pade oz. v primeru propada banke pade na vrednost 0.
- upnik banke, ki je izdala obveznico, saj vi kot upnik oz. lastnik obveznice "upate", da vam bo banka povrnila denar z obrestmi ob izteku ročnosti obveznice.
- varčevalec v pokojninskih shemah in zavarovanec v klasičnih življenjskih zavarovanjih, saj ti ponudniki že v tem času težko zagotavljajo zajamčene donose, kaj bo šele v primeru, da pride do odpisov izgub.
- lastnik depozitov na posamezni banki, saj lahko ravno ta banka zaide v težave.
Nevarnost bančnim depozitom lahko predstavlja pobuda iz Mednarodnega denarnega sklada, kjer so predlagali "vseevropski" davek na bančne depozite v višini 10%, ne glede na višino depozitov na bankah (povezava-članek). Največjo nevarnost zaradi preteklih slovenskih bančnih "grehov" pa vidim
v zamajanju zaupanja v slovenske banke in njihovo delovanje. V tem
trenutku so slab "posojevalec" denarja oz. kreditov, hitro pa se jim
lahko zgodi, da bodo ljudje dodatno nezaupanje "nagradili" z dvigi denarja iz
bank in ga dali v varnejše naložbe ter kjer za svoje varčevanje ne bodo
"kaznovani" s strani države in domačih bank.
Pretekli dogodki so pokazali, da "slepo" 100% zaupanje državi všečnih naložb ni optimalna izbira, saj so pravzaprav te naložbe vselej najbolj na "udaru". S tem mislim, da država najraje vzame tam, kjer ima največ od tega!
Kako se lahko zaščitite pred težavami bank?
Pred težavami se boste najbolje zaščitili s tem, da boste najprej preverili, kaj v svojem porfelju sploh imate. Večkrat ljudje šele pri premoženjskem svetovanju s pomočjo premoženjskega svetovalca ugotovijo, da "nevede" kupujejo naložbe, ki jih sploh ne poznajo. Dobro je čimprej spoznati katere naložbe so za vas sploh primerne ter spoznati alternative bančnim delnicam, depozitom in obveznicam, ki so po mojem mnenju v tem trenutku pri nas med najbolj tveganimi naložbami.
Prirporočam vam, da budno spremljate dogodke, ki bodo sledili po razkritju stresnih testov in pravočasno ukrepate. V zvezi z dodatnimi informacijami in morebitnimi vprašanji pa sem vam na voljo.
Lep pozdrav
Peter Herman, l.r.
