Vabilo na predavanje: »Pasti pri ustvarjanju družinskega premoženja ter praktični napotki, kako se jim izogniti«- VILA MOJCA, Velenje

V sodelovanju z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje vas vabim na predavanje z naslovom:

»Pasti pri ustvarjanju družinskega premoženja ter praktični napotki, kako se jim izogniti«, ki bo v ponedeljek 6.5. 2013 ob 17. uri. v VILI MOJCA, Cesta Borisa Kraigherja 5, Velenje.

Predavanje je zadnje v sklopu 6. srečanj na temo: »OTROCI SO NAŠE NAJVEČJE BOGASTVO«, posebej pa je namenjeno staršem in starim staršem, ki bi radi pravočasno spoznali:

• pasti varčevanj za otroke, 

• nepoznane stroške in obdavčitve

• praktične napotke, da bo denar otrok in vnukov delal za njih in njhovo šolanje, cilje, ne pa za finančne institucije in državo.

• kratke in praktične odgovore na trenutne finančne izzive.
  

Predavanje za slušatelje je brezplačno, potekalo pa bo v predavalnici VILE MOJCE.

  

V kolikor vas zanimajo še kakšne dodatne informacije in informacije o podobnih predavanjih mi lahko pišete na elektronski naslov: peter.herman@zlatenalozbe.com

 
Peter Herman, licencirani premoženjski svetovalec

 
 

VILA MOJCA, Cesta Borisa Kraigherja 5,Velenje

Zakaj banke niso več 100% varne naložbe-posebej za srednji sloj, podjetja in podjetnike?

Zakaj lahko država vaš privarčevani denar vzame, če ga potrebuje? Zakaj denar na banki ni več 100% varen? Zakaj nas je ciprski bančni problem tako presenetil? Kako se osebno pripraviti, da podobna zgodba ne preseneti tudi nas?

Odločitev, da se Ciprčanom odvzame del bančnih vlog (najprej vsem, nato samo tistim z sredstvi nad 100.000 eur), je vse ljudi izjemno presenetila, saj smo bili podobnim dogodkom priča tudi v letih 1930 v ZDA. Kot kaže ti modeli »razlaščanja« ljudi in njihovih prihrankov ne bodo nikoli zastareli, žal pa so to Ciprčani prepozno ugotovili. Bančne težave so pač težave, ki jih je potrebno reševati čez vikend in ob praznikih, ko se ljudje na poteze »oblasti« ne zmorejo pravočasno odzvati. 

 Slika1: Množice pred bankami: ZDA 1930 in Ciper 2013

V izogib podobnim scenarijem, ki lahko doletijo tudi Slovenijo in naš bančni sistem, je dobro, da tudi sami spoznate, da je 14-dnevno zaprtje ciprskih bank in poseben davek na depozite, v celotni Evropi spremenil pogled na varne naložbe in likvidnost bančnih depozitov. 

Nekaj pomembnih informacij:

1. Depozit ni vaš, ampak je obveznost banke, da ga povrne z obrestmi

Banke imajo zaradi finančne krize vse večje dolgove, vaši depoziti, ki jih položite na banko pa so obveznost banke, da vam denar vrne z obrestmi. Kaj pa, če banka pride v težave? Se lahko zgodi, da celotne bančne obveznosti do vas ne bodo odplačane?  

2. Denar na banki ni 100% varen

Denar na banki naredi varnega država oz. bančni sistem, ki temelji zgolj na zaupanju, da je tam denar varen. Henry Ford je nekoč dejal: 

"Če bi ljudje poznali delovanje bančnega sistema, bi prišlo do revolucije še pred jutrom naslednjega dne!"

Bančni sistem (fractional reserve banking) omogoča, da so depoziti večkrat posojeni. To pomeni, da lahko banke na ta račun ustvarijo več denarja in dobička, a problem se pojavi, ko večje število ljudi (zaradi izrednih dogodkov) želi hkrati dvigniti denar-t.i. bank run. To lahko posledično pomeni propad bančnega sistema države in prav zato so Ciprčanom dvigovanje bančnih vlog strogo omejili.  Ali lahko v prihodnje pričakujemo več tovrstnih dogodkov? Ali je za tiste, ki imajo vrednost depozitov na bankah nad 100.000 eur banka še 100% varna? 

3. Države so zabredle v velike dolgove in ne nadzorujejo več svoje porabe.

Banke in države ohranjajo vzajemen odnos, saj obe strani druga drugo potrebujeta. Države potrebujejo banke, da si lahko izposojajo večje količine denarja, po drugi strani pa države bankam in bančnemu sistemu pomaga z reševanji oz. dokapitalizacijami. Pri nas trenutno država ljudem že učinkovito jemlje sredstva z inflacijo, medtem ko jim bančni sistem ponuja nizke obrestne mere. Dodatni problem se lahko pri nas pojavi, ko bi Slovenija po vzoru Cipra, ljudem z davkom zasegla težko privarčevani denar. Če država potrebuje denar, potem ga lahko tudi vzame tam, kjer si želi!

 Slika2: Evropski dolgovi v % BDP-ja

Kaj pa sploh pomeni 100% državna garancija na bančne vloge? Slovenija čez par mesecev potrebuje 3 milijarde evrov za nemoteno delovanje, pri tem pa se pojavljajo vprašanja, kje jih bo dobila. Slovenci imamo na bankah 15 milijard evrov depozitov, pri tem pa se lahko vprašamo kako lahko Slovenija v tem času še sploh zagotavlja 100% garancijo, ko trenutno mrzlično išče vire za znesek, ki je 5x manjši? Ja, vse je v našem zaupanju, ki pa stoji na vse bolj trhlih tleh.

4. Krize še ni konec

Finančna kriza se je začela v letu 2008  in traja že 5 let. Politiki nam neprestano sporočajo, da stvari rešujejo, medtem pa dolgovi evropskih držav, ZDA in Japonske vztrajno rastejo, kriza pa se v večini držav zaostruje. V prihodnje lahko pride do naslednjih scenarijev: nov monetarni sistem, totalni finančni zlom, 3. Svetovna vojna, popolno razvrednotenje nekritega papirnatega denarja (hiperinflacija), zaplemba zasebnega premoženja,… Nič od tega vas ne bi smelo presenetiti.

5. Vse temelji le v našem zaupanju v bančni sistem

Zaradi nedavnih dogodkov na Cipru se je marsikdo vprašal, kako varna so naša sredstva in koliko ljudi bi denar sploh dobilo iz bank, če bi ga zahtevali vsi. Z zagotovostjo lahko rečemo, da bi denar dobilo manj kot 10% ljudi. Naloga bančnega sistema namreč je, da vsi ljudje ne pridejo hkrati iskati svojih sredstev, saj bi to lahko pomenilo, da banke svoje dejavnosti ne bi mogle več opravljati, ti pa bi pomenilo konec bančnega sistema kot ga poznamo. Pričakujete lahko, da sedaj vstopamo v krizo zaupanja in več kot bo »ciprskih primerov« bolj se bo načenjala vera ljudi v nekriti denar, v denar, ki temelji le na zaupanju. Naš denar je vlogo ohranjevalca vrednosti premoženja že davno izgubil in ko bomo v prihodnje priča višji inflaciji, ste lahko prepričani, da naše zaupanje v papirnati denar ne bo višje kot danes.

6. Kakšna bo slovenska zgodba?

Razumeti morate, da je naloga politikov, da ohranjajo naše zaupanje v državo in naš bančni sistem, zato od njih ne pričakujte realnih ocen, ki bi v nas lahko vzbudila dvom. Njihove izjave poslušajo bonitetne hiše in mediji, vsaka realna izjava pa lahko pomeni, da se bo obrestna mera naših obveznic povišala, kar bo pomenilo dražje zadolževanje. Kdo od nas pa si tega sploh želi?

Druga stvar je varnost našega premoženja in njegova izpostavljenost negativnim vplivom. Po podatkih Banke Slovenije imamo Slovenci 15 milijard eur prihrankov na banki, na spodnji sliki pa vidimo njihovo razporejenost in višino po številu prebivalstva.

 Slika3: Višina prihrankov v bankah

Primer Cipra je v marsikomu prebudil vprašanja kako bo, ko bo za pomoč zaprosila Slovenija?

-          Ali so naše bančne vloge še res 100% varne oz. koliko časa to še bodo?

-          Ali lahko dobimo 100% zagotovila, da bank pri nas ne bodo zaprli in nam ne bodo onemogočili dostopati do svojih depozitov?

-          Ali bodo tudi pri nas tisti z depoziti nad 100.000 evrov višje obdavčeni?

7. Kdo je v največji nevarnosti?

Če pogledamo zgodbo Cipra, so najkrajši konec potegnili ljudje iz srednjega razreda, podjetja in podjetniki. Te "populacije" je v državah največ, zato bodo tudi v prihodnje glavni plačniki davkov in "grehov", ki so jih zagrešili drugi. Zato tudi vam posebno opozorilo. 

Na Cipru so jo najboljše odnesli politiki in veliki gospodarstveniki, ruski oligarhi... Ti naj bi med 1.3. in 15.3. (15. marca se je sestala evro skupina, ko se je odločila obdavčiti bančne depozite) potegnili svoje bančne depozite na varno, saj se je prihajajoč scenarij v teh krogih vedel že tedne poprej. Posebej pa bode v oči, da je ciprski predsednik in z njim povezano podjetje Loutsios & Sons, tako uspelo pravočasno odnesti 21 milijonov evrov. To naj bi uspelo narediti še 131 podjetjem, katerih imena že krožijo v javnosti (seznam ciprskih podjetij). 

100% garancij ni!

Zapomnite si, da 100% garancij ni, saj vam v tem obdobju nihče za nič ne more garantirati, saj ne zna predvideti točnih prihodnjih dogodkov. Verjamete lahko samo samemu sebi, saj boste tudi vi nosili odgovornost za svoje odločitve.

Vam pa kljub trenutnemu »sončnemu vremenu" priporočam, da s seboj za vsak slučaj nosite "dežnik«. S tem mislim na razpršenost varčevanj in finančnih sredstev, ki so primerna za čas v katerem smo, saj smo se lahko in se bomo kot kaže tudi  v praksi prepričali, da na finančnem področju lahko hitro pride do sprememb.

"Upajmo na čim bolj ugodnejši razplet, a bodimo pripravljeni na najslabše!"

Kako pridobiti več pravočasnih in koristnih informacij o tem?

Lahko se prijavite na moje svetovanje in boste prejeli osebni finančni načrt ter redne mesečne e-mail komentarje pomembnih informacij za vaše osebne naložbe in finance.

Peter Herman

Kratkoročen padec cene zlata in srebra naj vas ne zmede. Izkoristite ga!

Zakaj se je cena zlata in srebra kratkoročno znižala, kateri dogodki so ga povzročili in zakaj je to tako fantastična novica za vas?

 

Zlato se je v zadnjem tednu ( spustilo pod vrednost 1.600 dolarjev za unčo, kar pomeni najnižjo vrednost v zadnjih 6 mesecih. Zanimiv je čas v katerem se je to zgodilo-v času zasedanja finančnih ministrov držav G20, ki je potekal čez vikend. Tam je bilo veliko govora o zadnji odločitvi Japonske, da bo stimulirala svojo gospodarsko rast z razvrednotenjem svojega jena. 

Japonska želi zniževati vrednost jenu, cena zlata pa raste

Japonski premier je v zadnjem času večkrat poudaril (kljub nasprotovanju Nemčije), da bodo svojo konkurenčnost na zunanjih trgih reševali na način zviševanja inflacije oz. zmanjševanja vrednosti jena. Kot rezultat nove  japonske politike, da si boste lažje predstavljali, se je cena jena zmanjšala, to pa je privedlo do višjih cen zlata v lokalni japonski valuti. V spodnjem prikazu si poglejte, da je v letošnjem letu 2013 cena zlata v večini svetovnih valut okoli -5%, medtem ko je vrednost jena porastla za 1%. Če primerjate cene zlata v različnih valutah tudi v letu 2012 boste videli, kako dobro se je Japoncem obneslo, da so zlato raje kot v jenu držali v zlatu. Iz razpredelnice lahko sklepate, da je jen v zadnjem letu dni izgubil več kot 21% proti zlatu-glavnino tega pa v zadnjih 6 mesecih. 

Slika1: Rasti in padci valut v primerjavi z zlatom v zadnjih 10-ih letih



V spodnji sliki si lahko pogledate tudi primerjavo jena in dolarja v primerjavi z zlatom, kjer sta se njuni poti v avgustu začeli popolnoma oddaljevati.


Slika2: Sprememba cene zlata v jenu in dolarju

www.usfunds.com

George Soros ima še vedno pozicije v zlatu, ampak kratkoročno špekulira na valutnem trgu z jenom

Večina svetovanih medijev je kot glavne krivce za zniževanja cene zlata v zadnjem času, navedla hedge sklade. George Soros, milijarder in investitor naj bi iz sklada, ki vlaga v papirnato zlato SPDR Gold Trust ETF (GLD) v zadnji četrtini lanskega leta vzel kar polovico svojih pozicij. Finančni portal Bloomberg je to potezo označil kot špekulacijo, da se je končal 12 letni bikovski trend v zlatu. Kakorkoli pa ob tem ni nihče pomislil na to, da je Soros polovico svojih sredstev namenil kratkoročnim priložnostim na valutnih trgih.

George Soros je kot kaže izjemno dobro predvidel učinek japonske vladne odločitve in stavil na padec jena. Časnik Wall Street Journal je o tem manevru navedel, da je Soros od novembra leta 2012, ko je jen padel za več kot 20%, zaslužil več kot 1 milijardo dolarjev.  To pa ni njegov največji zaslužek, saj je v letu 1992 stavil proti britanskemu funtu in za nemško marko, ob tem pa zaslužil 1,8 milijarde dolarjev za svoj sklad.

Prav zato je za vas dobro, da poznate eno izmed ozadij padcov cene zlata in srebra in da nižje cene razumete kot priložnost, da do zlata in srebra pridete še ceneje. Frank Holmes iz podjetja U.S. Global Investor opozarja na zanimivo gibanje cene zlata v zadnjih 10 letih, ki je polno manjših korekcij, ob tem pa so se zgodile 3 nekoliko večje korekcije. Eno izmed njih smo zabeležili v prav v preteklih tednih. Iz spodnje slike pa boste lahko razbrali, da je 2 večjim padcem cene zlata, v nadaljevanju sledila rast, ki je v povprečju v naslednjem letu znašala kar 15%. Ali se bo to zgodilo tudi v tem primeru?

  

Slika3: Standardni odklon cene zlata v zadnjih 10-ih letih v %

www.usfunds.com

Ob podobnih korekcijah se vedno sprožijo domneve in novice v medijih, da je prav padec cen zlata pokazatelj, da smo končno na pravi poti in v izhodu iz recesije. Ob tem se predvsem ameriški bančni kartel trudi, da bi cene plemenitih kovin čim dlje držali na sprejemljivih nivoji. Da boste vedeli o čem govorim, vam podajam tudi 2 povezavi, kjer je to posebej opazno:

• Ameriška centralna banka nenadoma ne vidi več razlogov za tiskanje dolarjev in stimulacije gospodarstva ZDA: http://www.silverdoctors.com/fed-minutes-mope-fed-to-end-qe/

• Na COMEX-u nov rekord v trgovanju z papirnatim srebrom: v enem dnevu trgovanje obsegalo 2,5 letnih proizvodenj srebra: http://www.silverdoctors.com/comex-sets-all-time-volume-record-for-silver-2-5-years-global-mine-production-trades-in-single-day/

Bodite pozorni na medije in tovrstno ustvarjanje javnega mnenja in sporočil. Na svetu ni prišlo do nikakršnih pozitivnih sprememb, ki bi nas že v tem trenutku spravili na boljšo pot. Javni dolgovi držav se niso zmanjšali, količine novo natiskanega denarja ne pojenjajo, ampak se povečujejo, opraviti imamo z največjim balonom posojil v zgodovini,…

Japonskemu jenu bodo sledile tudi ostale države

Za konec bi se še enkrat ustavil pri valutah in nedavnemu padcu jena v primerjavi z zlatom. Glavne države sveta, ki so veliki izvozniki svojih produktov, ne bodo dolgo gledale Japonske kako znižuje svojo valuto in si s tem izboljšuje konkurenčnost v primerjavi z ostalimi državami. Tudi sam pričakujem še bolj intenzivno valutno vojno med državami, ki sicer že poteka (posebej med ZDA in Kitajsko), ob tem pa se morate vprašati ali sploh obstaja valuta, kjer je vaš denar varen. Na nedavnem primeru jena vidite, da so Japonci, ki so imeli denar v jenu napram zlatu izgubili kar 21% v zadnjih 7 mesecih. 

V kolikor bodo ostale države oz. EU želele slediti in krepiti svojo konkurenčnost bodo tudi lastne valute skušale žrtvovati za svoje cilje. Ob tem vas ne bodo vprašali ali vam je to všeč ali vas opozarjale pred tem, ampak boste za to morali poskrbeti sami. Ob omenjenih prihodnjih dogodkih in s tem upadanje kupnih moči svetovnih valut v primerjavi realnimi vrednostmi, bo trenutna senzacionalistična zgodba o nedavnem padcu zlata, srebra, precej majhna. A to boste spoznali šele čez čas. Nekateri bodo to spoznali zadovoljni in z deležem premoženja v tovrstni zaščiti premoženja, drugi nezadovoljni, ker na to niso polagali dovoljšnje pozornosti. Želim vam, da boste v skupini zelo zadovoljnih.

Na voljo sem vam za kakršna koli vprašanja in izzive o tem, več o mojem delu pa najdete na spletni strani:  www.zlatenalozbe.com


Peter Herman

Srebro kot najpomembnejša kovina 21. stoletja- 2.del

 Srebro je kovina z daleč največ načini uporabe na svetu in je pravzaprav po mojem mnenju najpomembnejša kovina naše dobe. Neupravičeno je njegova vloga zelo zapostavljena, njegova glavna vrednost pa se bo pokazala, ko ljudem in industriji ne bo več dosegljivo v takšnih količinah kot trenutno.

V nadaljevanju si poglejte srebro samo iz vidika kovine, kje vse se uporablja in kaj se je v zgodovini dogajalo z njim. To si lahko pogledate v kratkem prispevku ter v sliki, ki pa sta v angleškem jeziku. Po mojem mnenju sta to najbolj slikovita prikaza pomembnosti srebra kot kovine, kjer si boste lahko sami na najboljši možen način ustvarili mnenje o njegovi pomembnosti (iz vidika industrije ter iz vidika vloge denarja in hranilca premoženja).

Kljub temu predlagam, da se o njegovi primernosti za vaš finančni portfelj pogovorimo in skupaj ugotovimo ali je srebro za vaše varčevalne cilje primerno in kaj bi poleg tega o srebru kot naložbi še morali vedeti.

Video: Silver-The Element of change

 

Slika: Zgodovina srebra

V kolikor vas je njegova vloga prepričala in želite dodatne informacije, kako srebro imeti kot investicijo (najnižji stroški stroški, doba varčevanja srebra, kje ga kupiti in prodati, kako se izogniti DDV-ju ob nakupu srebra), potem sem vam na razpolago za osebno svetovanje.

Lep pozdrav do naslednjič in pametne finančne odločitve vam želim!

Peter Herman

www.zlatenalozbe.com

Srebro kot naložba 1.del

Po mnenju mnogih analitikov ima srebro kot naložba izjemno velik potencial v prihodnosti. Več kot 10.000 načinov uporabe v industriji, izjemen antibiotik, trenutna cena srebra je nižja kot leta 1980,...Vas zanima kaj vse še dodatno upoštevajo analitiki pri svojih izjemnih napovedih in kaj dela srebro tako drugačno od ostalih naložb?

Tokrat ne bo samo naštevanja raznih dejstev in argumentov, ampak bo vlogo "pripovedovalca" zgodbe srebra kot investicije prevzel slikovni prikaz. Pravijo, da lahko slika pove več kot tisoč besed. Tudi tokrat se s tem popolnoma strinjam!

Ob tem bi poudaril še to, da bi dodatno težo vaše naložbe v srebro opravil nakup srebra brez 20% DDV-ja, ki je možen tako za večje enkratne zneske ter posebej za mesečna vlaganja v srebro. Vedite, da bo z rastjo cene tudi DDV zneskovno vse večji, zato se vam izplača to področje naložb dobro pretehtati, da se temu izognete.

www.visualcapitalist.com

Ne pozabite: bliža se rok za napoved bančnih obresti, napoved kapitalskih dobičkov in izvedenih finančnih instrumentov

V začetku leta je vedno potrebno imeti v mislih tudi naše obveznosti do davkarije, če smo imeli denar tam, kjer smo zabeležili določene denarne donose. Poglejte, na katere datume morate biti ta hip pozorni, kakšne so vaše obdavčitve dobičkov in na kaj morate biti pozorni pri davčni napovedi.

 

 

1. BANČNE VLOGE IN DEPOZITI

Napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah v skladu s predpisi v Sloveniji, ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, mora davčni zavezanec rezident za leto 2012 vložiti do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto pri pristojnem davčnem uradu. Napovedi ni treba vložiti davčnemu zavezancu rezidentu, čigar skupni znesek obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji, ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, dosežen v davčnem letu, ne presega zneska določenega z zakonom, ki ureja dohodnino. Znesek za leto 2012 znaša 1.000,00 EUR.

Vlogo oz. napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah ustanovljenih v Sloveniji in drugih državah članicah EU si prenesite tukaj.

www.ehow.com

2. VREDNOSTNI PAPIRJI in INVESTICIJSKI KUPONI

Davčni zavezanec rezident, ki je v letu 2012 odsvojil vrednostne papirje in druge deleže ter investicijske kupone, mora vložiti napoved za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov najpozneje do 28. februarja 2013 pri davčnem organu. Napoved se mora vložiti v elektronski obliki preko sistema e-Davki, če je zavezanec v preteklem letu opravil več kot deset obdavčljivih odsvojitev tovrstnega kapitala. Zavezanci, ki so opravili do deset obdavčljivih odsvojitev tovrstnega kapitala, pa lahko napoved oddajo na obrazcu v papirnati obliki ali preko sistema e-davki.  

Višina davčne stopnje je odvisna od trajanja imetništva vrednostnega papirja:

• 25 % v prvih petih letih varčevanja (velja od 1. 1. 2013),
• 15 % po petih do desetih letih varčevanja,
• 10 % po desetih do petnajstih letih varčevanja,
• 5 % po petnajstih do dvajsetih letih varčevanja,
• 0 % po dvajsetih letih varčevanja.

Napoved za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov najdete tukaj

3. IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI

Napoved za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov za leto 2012 vloži davčni zavezanec rezident, ki je v letu 2012 odsvojil izvedeni finančni instrument, pridobljen na dan 15. 7. 2008 ali po njem. Zavezanec v napoved ne vpisuje podatkov o odsvojitvi izvedenega finančnega instrumenta, ki ga je pridobil pred 15. 7. 2008.

Davčni zavezanec mora napoved za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov za leto 2012 vložiti do 28. februarja  2013 pri pristojnem davčnem uradu, pri katerem je zavezanec za davek vpisan v davčni register. Napoved se mora vložiti v elektronski obliki preko sistema e-davki, če je zavezanec v preteklem letu opravil več kot deset obdavčljivih odsvojitev izvedenih finančnih instrumentov. Zavezanci, ki so opravili do deset obdavčljivih odsvojitev, pa lahko napoved  oddajo na obrazcu v papirnati obliki ali preko sistema e-davki.

Napoved za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov najdete tukaj.

 

Kje in kako vložiti napoved?

Davčni zavezanec mora napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite, dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov ter izvedenih finančnih instrumentov vložiti pri davčnem uradu. Zavezanec lahko napoved vloži tudi v elektronski obliki prek sistema eDavki na spletni naslov http://edavki.durs.si.

Zavezanci morajo napoved vložiti v elektronski obliki preko sistema eDavki, če so v preteklem letu opravili več kot deset obdavčljivih odsvojitev tovrstnega kapitala. Zavezanci, ki so opravili do deset obdavčljivih odsvojitev tovrstnega kapitala, pa lahko napoved oddajo na obrazcu v papirnati obliki ali preko sistema eDavki.

Kdaj mora zavezanec vložiti napoved?

Napoved za zgoraj omenjene odmere dohodnine mora davčni zavezanec vložiti do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto, razen davčnega zavezanca, ki je nerezident. Nerezident mora vložiti napoved v petnajstih dneh od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, razen kadar napove vse odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov v preteklem letu. V tem primeru lahko nerezident vloži napoved do 28. februarja za preteklo leto. 


Vir: Davčna uprava Republike Slovenije


P.S: V kolikor potrebujete pomoč pri izpolnjevanju vlog, lahko obrazce in preostale dokumente prinesete v katero od pisarn v času mojih uradnih ur. Pomagal vam bom, da bodo napovedi pravilno in pravočasno izpolnjene.



Peter Herman